2. milenijski razvojni cilj: doseči univerzalno osnovnošolsko izobrazbo

2. milenijski razvojni cilj: doseči univerzalno osnovnošolsko izobrazboSpecifičen cilj:

 

Na svetu je še vedno 69 milijonov otrok, ki se ne šolajo, 793 milijonov ljudi pa je nepismenih, od tega kar dve tretjini žensk. ZN glede na počasen napredek pri zagotavljanju univerzalne osnovnošolske izobrazbe predvidevajo, da ta cilj do leta 2015 ne bo v celoti uresničen.

Pred dvajsetimi leti je osnovno šolo obiskovalo osem od desetih otrok, danes jo obiskuje devet od desetih. Stanje se torej izboljšuje, vendar so med posameznimi deli sveta še vedno velike razlike. Zaostajata predvsem Podsaharska Afrika, kjer živi skoraj polovica (31 milijonov) otrok, ki ne obiskujejo osnovne šole, in Južna Azija, kjer živi četrtina (18 milijonov) vseh otrok, ki se ne šolajo. Prav tako ostajajo razlike med spoloma, saj so med otroci, ki najpogosteje opustijo šolanje ali pa šole sploh ne obiskujejo, dekleta, ki prihajajo iz revnih družin ali pa s podeželja. Raziskave ZN kažejo, da v podeželskih regijah držav v razvoju kar 25 odstotkov otrok ne obiskuje osnovne šole, medtem ko je v mestih ta številka nekoliko nižja in znaša 16 odstotkov.

ZN predvidevajo, da se kar dve tretjini otrok, ki v Zahodni Aziji in Podsaharski Afriki trenutno ne obiskujejo osnovne šole, tudi nikoli ne bo vpisalo v osnovnošolske programe. Da bi do leta 2015 dosegli ta cilj, bi morali biti vsi otroci (torej tako deklice kot dečki), ki starostno izpolnjujejo pogoje za vpis v osnovno šolo, leta 2009 vpisani v šolo. Podatki pa kažejo, da v Podsaharski Afriki v letu 2008 eden izmed štirih otrok ni obiskoval šole. Tako kljub napredku pri vključevanju otrok v osnovnošolsko izobraževanje ZN opozarjajo, da ob dosedanjem trendu napredovanja tega cilja ne bo moč doseči v Podsaharski Afriki, Jugovzhodni in Zahodni Aziji ter Latinski Ameriki.

Doseganje splošne osnovnošolske izobrazbe pa ne pomeni le vpeljave otrok v šolski sistem, ampak tudi zagotavljanje kvalitetnega izobraževanja, ki naj bi jim tudi omogočalo nadaljnje šolanje ali strokovno izobraževanje. Zgovoren je podatek, ki pravi, da na svetu le 55 odstotkov otrok obiskuje srednjo šolo, v večini afriških držav pa celo manj kot 30 odstotkov.

Dosedanji napredek pri doseganju 2. milenijskega razvojnega cilja

V razvijajočem se svetu kot celoti se vključenost v osnovnošolsko izobraževanje počasi povečuje. Neto razmerje vključitve se je od leta 1999 povišalo le za sedem odstotnih točk in leta 2009 doseglo 89 odstotkov. V zadnjih letih se je napredek upočasnil, saj se je med letoma 2004 in 2009 povečal le za dve odstotni točki, kar ne nakazuje dosege cilja do leta 2015.

Večina regij je malenkost napredovala, vendar pa napredek glede na geografsko razvrstitev precej variira. Podsaharska Afrika beleži z 18 odstotnimi točkami povišanja največji napredek, sledita ji Južna Azija in Severna Afrika, ki sta imeli 12 oz. 8 odstotnih točk povišanja. Za razliko od teh območij je neto razmerje vključenosti v osnovnošolsko izobraževanje na Kavkazu in v osrednji Aziji padlo s 94 na 93 odstotke.

Da bi dosegli univerzalno osnovnošolsko izobrazbo, morajo vsi otroci zaključiti celoten cikel osnovnošolskega izobraževanja. Trenutni podatki kažejo, da je svet daleč od dosege tega cilja. Le 87 izmed 100 otrok v državah v razvoju zaključi osnovnošolsko izobraževanje. V polovici najmanj razvitih držav vsaj dva izmed petih otrok zaključita šolanje, še preden prideta do zadnjega razreda.

Trije najpogostejši dejavniki, ki otrokom onemogočajo vključitev v osnovnošolsko izobraževanje, so, da je otrok ženskega spola, reven in živi v državi, ki so jo prizadeli konflikti. Med letoma 1990 in 2009 se je stopnja pismenosti mladine (med 15 in 24 letom) v svetovnem merilu povišala s 83 na 89 odstotkov. Največji napredek je bil dosežen v Južni Aziji in Severni Afriki, kjer se je odstotek zvišal za 20 oz. 19 odstotnih točk. Tudi v Podsaharski Afriki je prišlo do bistvenega izboljšanja, stopnja pismenosti mladih se je zvišala za sedem odstotnih točk; kljub temu pa Podsaharska Afrika ostaja regija z najnižjo stopnjo pismenosti mladih (72 odstotkov leta 2009). Skoraj 90 odstotkov nepismenih živi v le dveh regijah: Južni Aziji (65 milijonov) in Podsaharski Afriki (47 milijonov).

Ukrepi za izboljšanje

Za dosego univerzalne osnovnošolske izobrazbe je potrebno zagotoviti, da se osnovnošolskega izobraževanja udeležujejo vsi šoloobvezni otroci, tudi tisti iz revnih podeželskih predelov in mestnih četrti. Prav tako je potrebno vzpostaviti dostopne izobraževalne institucije, ki nudijo kakovostno izobraževanje ter zagotavljajo primerna učila za vse učence. Kot zelo dobre strategije za povečanje vključevanja revnih otrok v osnovno šolo so se izkazale odprava šolnin, nudenje brezplačnega obroka hrane, osnovna zdravstvena oskrba v šolah in posredovanje finančne podpore revnim družinam, katerih otroci so pred prejemanjem finančne podpore morali delati, namesto da bi hodili v šolo. Slednje je še posebej pomembno pri vključevanju deklet v šolski sistem. Poleg tega je potrebno spodbujati izobraževanje novih učiteljev in motivirati že usposobljene učitelje za kakovostno opravljanje svojega dela. Glede na to, da so v revnih predelih šole otrokom tudi pogosto težko dostopne, je v takšnih primerih potrebno organizirati šolski prevoz. Prav tako je nujno zagotoviti neprekinjeno izobraževanje za otroke, ki so žrtve vojn ali drugih kriznih situacij.

11 milijard ameriških dolarjev letne finančne pomoči državam v razvoju bi do leta 2015 zagotovilo dostop do osnovnošolske izobrazbe vsem šoloobveznim otrokom. Omenjeni vsoti se sicer približujemo, saj je finančna pomoč z 1,6 milijarde ameriških dolarjev v letu 1999 narasla na 5 milijard ameriških dolarjev v letu 2006, a cilj še zdaleč ni dosežen.

Udeleženost Slovenije pri doseganju 2. milenijskega cilja

Republika Slovenija preko različnih organizacij aktivno sodeluje pri doseganju tega Milenijskega razvojnega cilja. Društvo Humanitas skuša s projektom botrstva v Burkini Faso, Gani in Keniji olajšati dostop do šolanja otrokom, ki jim je to onemogočeno. Gre za materialno podporo otrokom, s katero želijo izboljšati njihove osnovne življenjske pogoje, še zlasti pa njihove možnosti za izobraževanje. Mirovni Inštitut vodi projekt, ki omogoča nadaljevanje sekundarnega in terciarnega izobraževanja revnim dekletom in ženam v Kigaliju v Ruandi. V nadaljevanju predstavljamo projekt društva Edirisa Slovenije, ki širi bralno kulturo otrok na jugozahodu Ugande.

Ali ste vedeli?

 

Primer dobre prakse: Edirisa Slovenije

Ime projekta: Sposobnost branja – okno do znanja

Spletna stran: http://drustvoedirisa.wordpress.com

Nepismenost je v modernem svetu velika ovira tako v vsakdanjem kot v poslovnem življenju. Zato društvo Edirisa Slovenije, s finančno podporo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije RS, izvaja projekt »Sposobnost branja – okno do znanja«, katerega glavni cilj je razvijanje bralne kulture v podeželskem okolju jugozahodne Ugande. Ta projekt poleg opismenjevanja podeželskih otrok prispeva tudi k vzpodbujanju njihovega razmišljanja in ustvarjalnosti, h krepitvi njihove samozavesti in sodelovanja ter k uveljavljanju lastnega jezika in kulture.

Projekt sloni na otroški slikanici »Hišica z dvema oknoma« avtorice Marte Satler, članice društva, ki na izviren in prijeten način skozi otroške oči primerja življenje v Afriki in pri nas. Slikanica skuša razbijati naše predsodke in opozarjati, da tudi afriški vsakdan ponuja radost in veselje ter da za to še zdaleč ni potrebno materialno izobilje. Knjiga je napisana slovenščini ter prevedena v angleščino ter v jezik Rukiga, lokalni jezik jugozahodne Ugande. Na ta način želi društvo pripomoči tudi k vrednotenju lokalnega jezika, saj so knjige v jeziku Rukinga za otroke nedosegljive.

Predstavniki društva Edirisa Slovenija bodo otrokom na številnih delavnicah v ugandskih šolah skušali približati knjige tako, da jih bodo skupaj z otroci brali, se o njih pogovarjali, razmišljali in ugotavljali, kaj so se iz prebranega naučili. Pomen bralne kulture pa bodo predstavili tudi staršem in učiteljem. Poleg knjižice so izdali tudi priročnik, namenjen pedagoškim delavcem, ki naj bi jim v prihodnje pomagal razvijati bralno kulturo na afriškem podeželju. Poleg tega pa želi društvo šole, v katerih bodo izvajali delavnice, v prihodnosti opremiti tudi s preprostimi knjižnicami.

»Hišica z dvema oknoma« je v prvi vrsti namenjena ugandskim otrokom, a njena bogata idejna zasnova kar kliče k uporabi tudi v naših vrtcih in šolah, saj bi z njeno pomočjo najmlajši začutili utrip življenja svojih vrstnikov daleč stran.

Po vrnitvi iz Ugande bo Edirisa Slovenije nadaljevala z delavnicami med slovenskimi otroci na katerih jim bo poskušala približati življenje ugandskih otrok.