6. milenijski razvojni cilj: boriti se proti virusu HIV/AIDSu, malariji in drugim boleznim

6. milenijski razvojni cilj: boriti se proti virusu HIV/AIDSu, malariji in drugim boleznimSpecifični cilji:

 

Vsak dan zaradi AIDS-a umre 5.000 ljudi; v istem času se z virusom HIV okuži 7.200 ljudi. Leta 2009 je na svetu živelo 33,3 milijonov ljudi, okuženih z virusom HIV, od tega kar 68 odstotkov v Podsaharski Afriki. Od leta 2005, ko je na letni ravni zaradi AIDS-a umrlo največ ljudi (2,2 milijona), se je v letu 2009 število žrtev AIDS-a zmanjšalo na 1,8 milijona. Razlog za to je predvsem večja dostopnost protiretrovirusnega zdravljenja v manj razvitih državah. Zaradi zdravljenja ljudje, okuženi z virusom HIV, živijo dlje. Če k njim prištejemo še ljudi, ki se na letni ravni na novo okužijo, število obolelih ne upada.

Zaskrbljujoče je tudi pomanjkljivo znanje o samem virusu in bolezni, saj se le okoli 33 odstotkov mladih moških in 20 odstotkov žensk v državah v razvoju zaveda posledic okužbe z virusom HIV.

V letu 2009 je bilo na svetu 225 milijonov novih okužb z malarijo, za to boleznijo pa je isto leto umrlo 781.000 ljudi. Podobno zastrašujoče številke se pojavljajo za tuberkulozo. Leta 2009 je izključno zaradi tuberkuloze umrlo 1,3 milijona ljudi, trenutno pa je na svetu približno 14 milijonov okuženih. Zaradi skrajne revščine, neučinkovitih zdravstvenih sistemov in geografske lege na endemičnem območju malarije jih največ za to boleznijo umre v Podsaharski Afriki. Od leta 2004 so se mednarodna humanitarna sredstva v boju proti malariji več kot podvojila, kar je pripomoglo k razširitvi uporabe impregniranih posteljnih mrež proti komarjem in k izboljšanju dostopa do zdravil.

Impregnirane mreže so se izkazale za zelo učinkovite in leta 2010 jih je na kritičnih območjih malarije uporabljalo že 76 odstotkov ljudi.

Dosedanji napredek pri doseganju 6. milenijskega razvojnega cilja

1. specifični cilj

Med letoma 2001 in 2009 se je stopnja razširjenosti virusa HIV enakomerno zmanjševala za skoraj 25 odstotkov, vendar pa globalni napredek zakriva pomembne regionalne razlike. Medtem ko je stopnja razširjenosti občutno padla v Podsaharski Afriki in Južni Aziji, je v Vzhodni Aziji, Zahodni in Osrednji Evropi ter Severni Ameriki ostala nespremenjena; še bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da je razširjenost v Vzhodni Evropi ter Osrednji Aziji v porastu.

Podsaharska Afrika ostaja najbolj prizadeto območje s 60 odstotki novih okužb z virusom, 68 odstotki ljudi, okuženih z virusom HIV, in 72 odstotki smrti zaradi AIDS-a. Vendar epidemija tudi ostalim regijam ni prizanesla, saj več kot 10,8 milijonov ljudi z virusom živi izven Podsaharske Afrike. Še posebej ranljive so ženske in mladi ljudje. V globalnem merilu je skoraj 23 odstotkov vseh ljudi, okuženih z virusom HIV, mlajših od 25 let. Leta 2009 pa so ženske predstavljale večino (51 odstotkov)  ljudi, okuženih z virusom HIV.

Uporaba kondomov med bolj rizičnimi spolnimi odnosi je med mladimi ljudmi v razvijajočih se regijah še zmeraj nizka. Kljub nizkemu povprečju uporabe kondomov dosegajo nekatere države s 60-odstotno ravnjo uporabe kondomov med mladimi ženskami in moškimi boljši napredek.

2. specifični cilj

Do leta 2009 je v državah s srednjim in nizkim dohodkom 5,25 milijonov ljudi prejemalo protivirusno terapijo za HIV oz. AIDS. To predstavlja porast za več kot 1,2 milijona ljudi glede na december 2008, kar je največji porast v enem letu.

Obseg protivirusne terapije se razlikuje glede na spol in starost. Leta 2009 je bil obseg višji med ženskami (39 odstotkov) kot med moškimi (31 odstotkov). V državah z nizkim in srednjim dohodkom je bil obseg terapij pri otrocih nižji kot obseg terapij pri odraslih. Konec leta 2009 je okoli 360.000 otrok, mlajših od 15 let, prejemalo protivirusno terapijo v primerjavi z 275.000 otroci konec leta 2008.

Leta 2009 je bilo s protivirusno terapijo zdravljenih 53 odstotkov nosečnic, okuženih z virusom HIV, za razliko od 45 odstotkov nosečnic leta 2008. V Podsaharski Afriki živi okoli 91 odstotkov od 1,4 milijona nosečnic, ki potrebujejo zdravljenje.

3. specifični cilj

V svetovnem merilu se je število smrti zaradi malarije po ocenah zmanjšalo za 20 odstotkov – z 985.000 leta 2000 na 781.000 leta 2009. Do največjega odstotnega padca števila smrti zaradi malarije je prišlo v Evropi in Ameriki; do največjega absolutnega zmanjšanja pa je prišlo v Afriki. Kljub temu pa pride do 90 odstotkov smrti zaradi malarije prav v Podsaharski Afriki. Eden izmed najučinkovitejših načinov preprečevanja malarije je spanje pod impregniranimi mrežami, saj komarji, ki so prenašalci parazitov malarije, najpogosteje ugriznejo ponoči.

Problem tuberkuloze počasi upada. V svetovnem merilu je stopnja razširjenosti dosegla vrh leta 2004 s 142 primeri na 100.000 ljudi; od takrat se zmanjšuje za približno en odstotek letno in je leta 2009 znašala 137 primerov okužb na 100.000 ljudi. Smrtnost zaradi tuberkuloze upada v vseh regijah. Od leta 1990 je število smrti zaradi tuberkuloze padlo za več kot tretjino.

Trenutne projekcije kažejo, da bi na globalni ravni in v številnih regijah specifični cilj lahko bil dosežen. Posamezne regije so od leta 1990 že prepolovile stopnjo smrtnosti zaradi tuberkuloze, pa tudi razširjenost tuberkuloze v večini regij upada. Leta 2009 je bila 5,8 milijonom ljudem po svetu uradno diagnosticirana tuberkuloza.

Med pacienti, ki so bili leta 2008 obveščeni o diagnozi, jih je bilo 86 odstotkov uspešno zdravljenih – kar presega cilj 85 odstotkov uspešnega zdravljenja novih primerov okužbe s tuberkulozo.

Ukrepi za izboljšanje

Za izpolnitev 6. milenijskega cilja bi bili potrebni naslednji ukrepi: razvoj učinkovitega nacionalnega zdravstvenega sistema; zagotovitev finančnih sredstev za boj proti nevarnim boleznim in povečanje vlaganja v raziskave; zaveza k dolgoročnemu večsektorskemu pristopu, ki bo temeljil na nacionalnih načrtih za boj proti virusu HIV in AIDS-u; povečanje dostopa do kondomov; izobraževanje mladih, predvsem tistih, ki živijo na najbolj ogroženih območjih, o nevarnostih virusa HIV in o sredstvih za preprečevanje okužbe; ter zagotovitev univerzalne dostopnosti zdravljenja za okužene z virusom HIV in obolele za AIDS-om.

Stanje v Sloveniji

Podatki za Slovenijo kažejo, da je z virusom HIV okužena manj kot ena oseba na 1.000 prebivalcev, kar nas postavlja med države z najmanjšo razširjenostjo tega virusa. Na žalost pa okuženost z virusom HIV narašča. Glede malarije je tveganje za okužbo pri Slovencih veliko manjše, saj Slovenija ne leži na endemičnem območju malarije.

Kljub temu pri nas vsako leto zabeležijo nekaj primerov t. i. »uvožene« malarije. S tuberkulozo pa je bilo leta 2010 v Sloveniji okuženih 186 ljudi (9,3 primerov na 100.000 prebivalcev). V zadnjih desetih letih število okuženih bolnikov s to boleznijo upada, za kar se gre zahvaliti predvsem poostrenemu in izpopolnjenemu nadzoru nad tuberkulozo.

Udeleženost Slovenije pri doseganju 6. milenijskega cilja

Na področju 6. milenijskega razvojnega cilja v Sloveniji deluje Inštitut za varovanje zdravja RS, ki predstavlja osnovo preventivnega zdravstvenega varstva v Sloveniji in se med drugim ukvarja tudi z epidemiologijo nalezljivih bolezni. Prav tako sta pomembni sekciji za tropsko medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani in Zdravniškem društvu, v okviru katerih slovenski študentje medicine delujejo na terenu v tropskih deželah ter pridobljeno znanje o tropskih boleznih kasneje uporabljajo tudi doma. V okviru 6. milenijskega cilja deluje tudi UNICEF Slovenija, ki opozarja predvsem na problematiko otrok, okuženih z virusom HIV in drugimi nalezljivimi boleznimi.

Ali ste vedeli?

 

Primer dobre prakse: Slovensko društvo za tropsko medicino

Spletna stran: http://www2.mf.uni-lj.si/~tropska/

Slovensko društvo za tropsko medicino deluje že od leta 1989. Primarni namen njihovega delovanja je izobraževanje mladih medicinskih delavcev iz različnih specializacij (medicinske sestre in tehniki, zdravniki, zobozdravniki ipd.) o zdravljenju pacientov v tropskih predelih. Njihove medicinske ekspedicije se ponavadi začnejo tako, da se najprej oblikujejo manjše skupine mladih medicinskih delavcev v Sloveniji, ki si izberejo kraj oziroma regijo, v kateri bi želeli delovati. Njihovi stalni cilji medicinskega potovanja so Kenija, Uganda, Zambija, Madagaskar in Papua Nova Gvineja. Te skupine nato pričnejo s pridobivanjem sponzorjev za samo ekspedicijo, ki mora trajati najmanj tri mesece.

Njihove skupine delujejo v vaških zdravstvenih ambulantah ali lokalnih misijonarskih bolnišnicah, v katerih zdravijo paciente in jih poučujejo o preventivnih ukrepih za zaščito pred različnimi boleznimi. S seboj imajo tudi dovolj zdravil in opreme, da lahko nudijo brezplačno zdravljenje pacientov.

Številne bolezni, s katerimi se pogosto srečujejo na svojih ekspedicijah, je mogoče z ustreznim znanjem in s pravilnimi ukrepi zlahka preprečiti. Tako preprečujejo podhranjenost, parazitska obolenja, kožne infekcije in virus HIV oziroma AIDS. Njihovo delovanje je namenjeno predvsem zdravljenju, hkrati pa tudi poučujejo o zaščiti pred boleznimi.

Leta 2007 so priskrbeli zaščitne posteljne mreže pred komarji za celotno vas Majiwa v Keniji in poučili vaščane o uporabi insekticidov ter vzdrževanju teh mrež. Leta 2008 so v Nangomi, v Zambiji, prav tako razdelili zaščitne mreže pred komarji in naredili raziskavo o njihovi uporabi.