5. milenijski razvojni cilj: izboljšati zdravje mater
Specifična cilja:
- Med letoma 1990 in 2015 zmanjšati smrtnost mater za tri četrtine.
- Do leta 2015 zagotoviti univerzalno reproduktivno zdravje.
Po skupni oceni Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization, WHO), UNICEF-a, Sklada ZN za prebivalstvo (United Nations Population Fund, UNFPA) in Svetovne banke na svetu vsako uro zaradi zapletov pri nosečnosti ali porodu umre šestnajst žensk. Iz tega podatka sledi, da na leto umre več kot 350.000 mater.
Večina teh žensk (99 odstotkov) živi in umre v državah v razvoju, največ na območjih Podsaharske Afrike in Južne Azije. V Podsaharski Afriki zaradi zapletov pri nosečnosti ali porodu umre ena od 31 nosečnic, medtem ko v razvitem svetu le ena od 4.300.
Kljub zastrašujočim številkam je prav 5. cilj tisti, pri katerem je bil od leta 1990 dosežen najmanjši napredek. Najpogostejši vzroki smrti mater so poporodne krvavitve, okužbe, težave pri prekinitvi nosečnosti, eklampsija (napadi krčev v zadnjih mesecih nosečnosti) in težave, povezane s popadki. Večini teh smrti bi se z ustrezno zdravniško oskrbo lahko izognili, kar dokazuje tudi precej nižja smrtnost mater v razvitih državah.
Po standardih UNICEF in WHO bi morala biti vsaka ženska pred porodom štirikrat zdravniško pregledana. V Afriki in Južni Aziji je štirih pregledov deležna manj kot polovica nosečnic. Velik problem predstavlja tudi nosečnost v času adolescence, saj je tveganje za smrt pri mladoletnih nosečnicah petkrat večja kot pri starejših ženskah.
Največ mladoletnih mater je prav v Podsaharski Afriki, njihovo število pa se od leta 1990 ni občutno zmanjšalo. Pomembno vlogo pri nadzorovanju števila rojstev imajo kontracepcijska sredstva, uporaba katerih je občutno porasla v vseh državah v razvoju razen v Podsaharski Afriki, kjer jih uporablja le 22 odstotkov poročenih žensk.
Dosedanji napredek pri doseganju 5. milenijskega razvojnega cilja
1. specifični cilj
Kljub intervencijam, ki dokazano preprečujejo trajne poškodbe ali smrt med nosečnostjo in porodom, ostaja smrtnost mater velik problem držav v razvoju. Podatki o smrtnosti mater so pogosto nezanesljivi, kljub temu pa najnovejše ocene napovedujejo napredek. V razvijajočih se regijah je stopnja smrtnosti mater med letoma 1990 in 2008 padla za 34 odstotkov.
Kljub temu pa je dosega cilja še oddaljena. Vzhodna Azija, Severna Afrika, Jugovzhodna in Severna Azija so najhitreje napredovale pri doseganju tega cilja. Med letoma 1990 in 2008 je v 90 državah prišlo do upada smrtnosti mater za 40 ali več odstotkov, 57 držav pa je poročalo o manjšem napredku.
Največ mater umre v Podsaharski in Severni Afriki; število smrti v teh dveh regijah predstavlja 87 odstotkov smrti po celem svetu. Južna Azija konstantno napreduje; med letoma 1990 in 2008 je smrtnost mater v tej regiji upadla za 53 odstotkov. Za razliko od Južne Azije je stopnja smrtnosti v Podsaharski Afriki padla le za 26 odstotkov, vendar pa podatki kažejo, da se smrtnost od leta 2000 naprej zmanjšuje hitreje.
2. specifični cilj
Od leta 1990 je delež žensk, ki so deležne oskrbe med nosečnostjo, v vseh regijah znatno narasel. V razvijajočih se regijah se je delež žensk, ki so bile med nosečnostjo vsaj enkrat deležne oskrbe, povišal s 64 odstotkov leta 1990 na 81 odstotkov leta 2009.
Zgodnji porodi pogosto pomenijo zaplete ali celo smrt. V skoraj vseh regijah, izjema je Podsaharska Afrika, se je stopnja najstniških porodov (število porodov na 1.000 žensk nosečnic med 15 in 19 letom) med letoma 1990 in 2000 znižala, v naslednjih osmih letih pa nato upočasnila padanje ali se celo povišala.
Do leta 2008 je več kot polovica žensk med 15 in 49 letom, ki so bile poročene ali v zvezi, v vseh regijah razen v Podsaharski Afriki in Oceaniji uporabljala določeno obliko kontracepcije. Kljub temu pa se je napredek v skoraj vseh regijah med letoma 2000 in 2008 upočasnil. Nerealizirana potreba po načrtovanju družine zato ostaja na visoki ravni, najvišji delež je v Podsaharski Afriki in na Karibskem otočju. V naslednjih desetletjih bo potreba po načrtovanju družine najverjetneje naraščala.
Sredstva za načrtovanje družine kot delež celotne pomoči za zdravstvo pa so v zadnjem desetletju upadala in leta 2009 obstala na 2,6 odstotkih.
Ukrepi za izboljšanje
Za zmanjšanje umrljivosti mater so nujni naslednji ukrepi: zagotovitev ustreznega financiranja za izboljšanje zdravstvenega sistema, ustanovitev učinkovitih nacionalnih programov za zmanjševanje smrtnosti mater, dobro organizirana in dostopna predporodna ter poporodna zdravstvena oskrba, večja dostopnost kontracepcijskih sredstev ter učinkovitejša prizadevanja pri preprečevanju mladoletniških porok in nosečnosti.
Stanje v Sloveniji
Kazalci zdravja mater v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih zelo nihajo. Če je Slovenija na začetku devetdesetih dosegala povprečno evropsko raven smrtnosti mater (5 primerov smrti na 100.000 rojstev), se je leta 1996 smrtnost dvignila na raven manj razvitih držav (26,7 primerov smrti na 100.000 rojstev). Po letu 1996 je smrtnost mater v Sloveniji, čeprav z nihanji, praviloma presegala 10 smrti na 100.000 rojstev. V obdobju 2002–2003 je bilo npr. 15,1 primerov smrti na 100.000 rojstev, v obdobju 2003–2005 pa 9,4 primerov smrti na 100.000 rojstev.
Udeleženost Slovenije pri doseganju 5. milenijskega cilja
Med nevladnimi organizacijami v Sloveniji so na področju 5. milenijskega cilja aktivni Center za promocijo zdravja, ki deluje pod okriljem Slovenske filantropije, Združenje naravni začetki in Društvo Živa. Te nevladne organizacije informirajo in osveščajo tako ženske kot moške o pravicah do varovanja spolnega in reproduktivnega zdravja ter zdravega odnosa do spolnosti.
Ali ste vedeli?
- Zaradi zapletov pri nosečnosti ali porodu na svetu vsako uro umre šestnajst žensk.
- V Podsaharski Afriki umre ena od 31 nosečnic, medtem ko v razvitem svetu le ena od 4.300.
- V državah v razvoju je priporočanih štirih pregledov pred porodom deležna le polovica nosečnic.
- Smrtnost mater v Sloveniji je danes višja kot na začetku devetdesetih let.