Milenijski razvojni cilji Millennium Development Goals

Specifični cilji:

• Vključiti načela trajnostnega razvoja v uradne politike in programe držav ter zaustaviti izgubo naravnih virov.
• Do leta 2010 bistveno zmanjšati izgubo biološke raznolikosti.
• Do leta 2015 zmanjšati število ljudi brez dostopa do pitne vode in osnovnih sanitarij za polovico.
• Do leta 2020 bistveno izboljšati življenjske razmere najmanj 100 milijonom prebivalcev barakarskih naselij.

Tudi skrb za okolje mora biti del prizadevanj za zmanjševanje revščine. Ideja, da je trajnostni razvoj pogoj za globalno ekonomsko in socialno blagostanje, preveva vse Milenijske razvojne cilje. Žrtve prekomernega izkoriščanja naravnih virov; gozdov, rodovitne zemlje, vodnih virov, zalog rib, so pogosto najbolj ranljive skupine ljudi, ki jim ti naravni viri predstavljajo vir preživetja.

Velik problem predstavlja tudi povečevanje izpustov toplogrednih plinov. Leta 2006 je bila raven ogljikovega dioksida v zraku za 31 odstotkov večja kakor leta 1990. Preprečevanje klimatskih sprememb mora tako ostati prioriteta mednarodne skupnosti; potreben je mednarodni dogovor o celovitem reševanju tega problema. Združeni narodi poudarjajo, da rešitev leži v „zelenem“ gospodarstvu, ki ne temelji na fosilnih gorivih; če naš način življenja ogroža okolje, ga moramo prilagoditi. Znanstveniki se strinjajo, da je potrebno zamenjati vire oskrbe z energijo. S tem se strinjajo tudi ekonomisti, saj je najbolj rastoča gospodarska panoga na svetu trenutno tista, ki se ukvarja z obnovljivimi viri energije. Z oblikovanjem in izvajanjem ustreznih politik ter zagotovitvijo finančne vzpodbude si lahko obetamo gospodarsko rast, trajnostni razvoj in predvsem ohranitev okolja. Na ta način lahko v boju proti globalnemu segrevanju in klimatskim spremembam brez ogrožanja gospodarskega razvoja sodelujejo tako razvite države kot tudi države v razvoju.

Učinkoviteje bi se moralo zaščititi ogrožene rastlinske in živalske vrste. Do leta 2008 se je zaščitilo zgolj 12 odstotkov območij z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Ta statistični podatek je zavajajoč, saj so zaščitena območja velikokrat slabo upravljana in kljub zaščiti pogosto podvržena onesnaževanju.

Prekomerno izkoriščanje zalog rib in klimatske spremembe ogrožajo biološko pestrost podvodnih ekosistemov; posledično so ogroženi tudi ljudje, ki jim ribolov predstavlja glavni vir prihodka.

Okoli 70 odstotkov vodnih virov se uporablja za potrebe kmetijstva (ponekod se ta odstotek povzpne tudi na več kot 80 odstotkov). Več kot 75 odstotkov rečnih tokov se preusmerja za potrebe kmetijstva, industrije in urbanizma. S takim prekomernim obremenjevanjem vodnih virov človek ogroža okoljsko trajnost, zato si moramo prizadevati za njihovo učinkovitejšo rabo.

Ukrepi za izboljšanje

Za izpolnitev sedmega Milenijskega cilja je potrebno oblikovati močna partnerstva in uskladiti prizadevanja za ohranitev ozonskega plašča. Spodbujati je potrebno „zeleno“ gospodarstvo ter okolju prijazne tehnologije. Potrebno je zaščititi ogrožene živalske vrste in ekosisteme. Ključni dejavnik pri zmanjšanju ravni toplogrednih plinov v ozračju je tudi omejitev sečnje dreves. Navsezadnje pa je nujno potrebno zagotoviti še učinkovitejšo izrabo vodnih virov za kmetijstvo zaradi rastočih potreb po hrani ter izboljšati življenjske razmere prebivalcev milijonskih barakarskih naselij.

Stanje v Sloveniji

Urad za makroekonomske analize in razvoj v svojem Poročilu o razvoju za leto 2009 opozarja, da pri uveljavljanju načela trajnosti ostaja največja naloga zmanjševanje pritiskov na okolje. Čeprav je zaradi nižje energetske intenzivnosti gospodarstva prišlo do izboljšanja, pa velik izziv še vedno predstavljata zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in povečevanje rabe obnovljivih virov energije. Slovenija je tako julija 2002 ratificirala Kjotski sporazum, s katerim je prevzela obveznost 8-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012 glede na izhodiščno leto 1986. Obvez žal ne izpolnjujemo, saj raven izpustov še naprej narašča. Zavest o podnebnih spremembah je v Sloveniji razmeroma nizka. Podnebne spremembe so medijsko sicer izpostavljene, a žal večinoma le ob ekstremnih vremenskih dogodkih. Z ozaveščanjem prebivalstva se po svojih močeh ukvarjajo še nevladne organizacije in naravovarstvene skupine ter posamezniki, vendar se ljudje še vedno slabo zavedajo svojega vpliva na podnebje.

Udeleženost Slovenije pri doseganju 7. milenijskega cilja

V Sloveniji deluje Svet za trajnostni razvoj, ki je posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije in spada pod Službo Vlade RS za razvoj. Prizadeva si za dialog s civilno družbo o vseh temeljnih razvojnih vprašanjih. Sestava sveta omogoča uresničevanje načela partnerstva med državo, socialnimi in regionalnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in interesnimi skupinami. Služba Vlade RS za razvoj na tem področju vodi projekt „Scenariji razvoja Slovenije do leta 2035: Trendi in priložnosti v času podnebnih sprememb“. Namen tega projekta je iskanje odgovora na vprašanje, ali in kako lahko Slovenija (p)ostane družba blagostanja v luči izzivov in priložnosti, ki so posledica podnebnih sprememb. Na podlagi teh odgovorov bodo oblikovani novi temelji za krovne strateške usmeritve in dokumente do leta 2035.

Nevladne organizacije kot so Umanotera, Focus, Društvo planet Zemlja, Slovensko društvo ZN za trajnostni razvoj in druge izvajajo na tem področju še številne druge projekte.

Ali ste vedeli?

• Na svetu okoli 2,5 milijarde ljudi nima dostopa do ustreznih sanitarij.
• Okoli 1,2 milijarde ljudi nima dostopa do ustreznega vodnega vira.
• Velik problem predstavlja povečevanje izpustov toplogrednih plinov. Leta 2006 je bila raven ogljikovega dioksida v zraku za 31 odstotkov večja kakor leta 1990.
• Znanstveniki se strinjajo, da je potrebno zamenjati vire oskrbe z energijo. S tem se strinjajo tudi ekonomisti, saj je najbolj rastoča gospodarska panoga na svetu trenutno tista, ki se ukvarja z obnovljivimi viri energije.
• V Sloveniji pri uveljavljanju načela trajnosti ostaja največja naloga države zmanjševanje pritiskov na okolje.