8. milenijski razvojni cilj: vzpostaviti globalno partnerstvo za razvoj
Specifični cilji:
- Upoštevati specifične potrebe najmanj razvitih držav, držav brez dostopa do morja in malih otoških držav v razvoju.
- Nadaljnji razvoj odprtega, na pravilih temelječega, preglednega in nediskriminatornega trgovinskega ter finančnega sistema.
- Celovita obravnava zadolženosti držav v razvoju.
- V sodelovanju s farmacevtskimi podjetji omogočiti državam v razvoju dostop do nujnih zdravil.
- V sodelovanju z zasebnim sektorjem omogočiti izkoriščanje prednosti, ki jih nudijo nove tehnologije, predvsem informacijska in komunikacijska.
Milenijski cilji predstavljajo globalno partnerstvo za razvoj. Dogovor jasno sporoča, da je glavna naloga vseh držav prizadevanje za uresničitev prvih sedem milenijskih ciljev. Da pa bodo tudi najmanj razvite države do leta 2015 te cilje dejansko sposobne doseči, morajo razvite države izpolniti svoje obljube o zagotavljanju razvojne pomoči, trajnem odpisu dolgov in bolj poštenih pogojih trgovanja.
Neto sredstva, namenjena uradni razvojni pomoči (Official Development Assistance, ODA), so v letu 2010 v primerjavi s predhodnim letom narasla za 6,5 odstotka na 128,7 milijarde ameriških dolarjev. Kljub temu pa skupna vsota razvojne pomoči krepko zaostaja za ciljem ZN, ki znaša 0,7 odstotka BND. V letu 2010 so zastavljen cilj presegle zgolj Danska, Luksemburg, Nizozemska, Norveška in Švedska.
Trgovanje med razvitimi državami je glavno gonilo svetovne trgovine. Države v razvoju in najmanj razvite države pa le težko sodelujejo v svetovni trgovinski menjavi. Za najmanj razvite države se situacija sicer postopoma izboljšuje, saj se jim predvsem z ukinitvijo carinskih dajatev za izvoz omogoča prednostni dostop do posameznih trgov.
Dostop do informacijske tehnologije v državah v razvoju ponuja nove možnosti razvoja. Do konca leta 2010 je število naročnin na mobilno tehnologijo naraslo na 5,3 milijard, raven penetracije mobilne tehnologije pa je v razvijajočem svetu dosegla okoli 68 odstotkov. Mobilna telefonija odpira prej neobstoječe komunikacijske kanale med regijami. Tretja generacija mobilne telefonije lahko v državah v razvoju omogoči celo dostop do hitrih internetnih povezav, kar lahko pomaga pri doseganju drugih milenijskih razvojnih ciljev (predvsem na področju zdravstva, izobraževanja in zmanjševanja revščine).
Dosedanji napredek pri doseganju 8. milenijskega razvojnega cilja
1. specifični cilj
Med leti 2009 in 2010 je bilateralna pomoč za razvojne programe in projekte narasla za 5,9 odstotkov realne vrednosti. Večji del povišanja gre pripisati novim posojilom (ki so narasla za 13,2 odstotkov), narasle pa so tudi donacije (za 6,8 odstotkov).
Glede na absolutne zneske so bile največje donatorice ZDA, ki jim sledijo Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Japonska. V realnih zneskih so največje povečanje ODA med letoma 2009 in 2010 zabeležile Avstralija, Belgija, Kanada, Japonska, Portugalska, Republika Koreja in Združeno kraljestvo.
2. specifični cilj
Večina blaga iz držav v razvoju se na razvite trge uvaža brez carin. V zadnjih letih je prišlo do manjšega povišanja deleža brezcarinskega uvoza iz držav v razvoju (razen najmanj razvitih držav).
Do leta 2009 so veljavne carinske dajatve na kmetijske izdelke držav v razvoju in najmanj razvitih držav upadale počasi, za tekstil in oblačila pa so večinoma ostale nespremenjene. V času, ko prevladuje svetovna gospodarska kriza, niso bile uvedene nobene večje carinske pobude. Posebne prilagoditve, kot npr. s strani EU za riž in sladkor, so pripomogle k hitrejšemu napredku.
3. specifični cilj
Breme zunanjega dolga države vpliva na njeno kreditno sposobnost in ranljivost za ekonomske šoke. Boljše upravljanje dolga, povečanje trgovine in (še posebej v najrevnejših državah) znaten odpis dolga so zmanjšali breme servisiranja dolga. Med letoma 2000 in 2008 je povprečno razmerje med servisiranjem javnega dolga in izvozom v razvijajočih se regijah upadlo s 12,5 odstotkov na 3,4 odstotkov.
4. specifični cilj
Naraščajoče povpraševanje po informacijskih in komunikacijskih storitvah v kombinaciji s tehnološkim napredkom, rastočo infrastrukturo in nižajočimi se cenami vedno več ljudem omogoča, da postanejo del informacijske družbe. Do konca leta 2010 so ravni penetracije mobilnih telefonov dosegle ocenjenih 76 odstotkov. Število uporabnikov interneta še naprej narašča. Vseeno pa ostaja raven penetracije v razvijajočem se svetu relativno nizka. Ob koncu leta je bila vrednost penetracije 21 odstotkov, medtem ko je bila v razvitih regijah 72 odstotkov. Penetracija fiksnih širokopasovnih povezav je ob koncu leta 2010 v razvitih regijah predstavljala 24,6 odstotkov povezav, v razvijajočem svetu pa je bilo takih povezav le 4,4 odstotkov. Rešitev predstavljajo mobilne širokopasovne povezave, ki postajajo alternativa fiksnim povezavam. Leta 2010 je mobilne širokopasovne storitve ponujalo že 143 držav v primerjavi z manj kot 50 državami leta 2005. V naslednjih letih bo povpraševanje še posebej hitro naraščalo v razvijajočem se svetu in v regijah, kjer je infrastruktura fiksnih linij do končnega uporabnika omejena, na primer v Afriki.
Ukrepi za izboljšanje
Za izpolnitev 8. milenijskega cilja morajo države izpolniti svoje zaveze glede višine ODA (predvsem cilja ZN, ki predvideva 0,7 odstotka BND za razvojno pomoč). Potrebna je kvalitetnejša, učinkovitejša in transparentnejša razvojna pomoč. Odpraviti je potrebno obstoječe nepravilnosti v sistemu svetovne trgovine in pospešiti odpis dolgov državam v razvoju in najmanj razvitim državam. Ustvariti je potrebno tudi finančne mehanizme, ki podpirajo prenos tehnologij, izsledkov raziskav in razvojnega dela ter spodbujajo razvoj podjetniške infrastrukture in storitev.
Stanje v Sloveniji
Državni zbor RS je 23. junija 2006 sprejel Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju, dve leti kasneje, 11. julija 2008, pa na podlagi omenjenega zakona še Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju RS za obdobje do leta 2015. V tej resoluciji so potrjene mednarodne obveznosti RS, določeni načini izvajanja razvojne pomoči in oblikovane vsebinske ter geografske prioritete RS. Leta 2009 je Slovenija za mednarodno razvojno pomoč namenila 51.207.438,86 evrov, kar predstavlja 0,15 odstotkov BND.
Udeleženost Slovenije pri doseganju 8. milenijskega cilja
V Sloveniji je glavni nacionalni koordinator mednarodnega razvojnega sodelovanja Direktorat za razvojno sodelovanje na Ministrstvu za zunanje zadeve RS. Glavni cilj direktorata je učinkovito spopadanje z revščino in uresničevanje mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev. Pristojen je za načrtovanje, usklajevanje in izvajanje strategij in politik mednarodnega razvojnega sodelovanja tako na multilateralni kot bilateralni ravni.
V Sloveniji so na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja poleg Ministrstva za zunanje zadeve aktivne tudi mnoge nevladne organizacije. Vidnejša izmed njih je SLOGA – Platforma nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, ki je bila ustanovljena leta 2005 in združuje več kot 30 nevladnih organizacij. Njen predstavnik je tudi član Strokovnega sveta za mednarodno razvojno sodelovanje pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS, ki sodeluje pri pripravi slovenske politike na tem področju.
Ali ste vedeli?
- ZN ocenjujejo, da obstoječi trgovinski sistem revne države na letni ravni oškoduje za približno 700 milijard ameriških dolarjev.
- Leta 1970 se je 22 najbogatejših držav zavezalo, da bo 0,7 odstotka svojih prihodkov namenilo za razvojno pomoč. Štirideset let kasneje je zgolj pet držav izpolnilo svojo obljubo.
- Potrebna je bolj kvalitetna, učinkovita in transparentna razvojna pomoč.
- Penetracija interneta v najmanj razvitih državah predstavlja 3 odstotke, medtem ko je v razvitih regijah 72-odstotna.
- V letu 2009 so sredstva Slovenije za razvojno pomoč znašala 0,15 odstotkov bruto nacionalnega dohodka (BND).
