Milenijski razvojni cilji Millennium Development Goals

Specifični cilji:

• Med letoma 1990 in 2015 prepoloviti število ljudi, ki živijo z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan.
• Med letoma 1990 in 2015 doseči popolno in produktivno zaposlitev ter dostojno delo za vse, vključno za ženske in mlade.
• Med letoma 1990 in 2015 prepoloviti število ljudi, ki trpijo lakoto.

Vsak peti prebivalec zemlje živi v skrajni revščini z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan. To predstavlja 1,2 milijarde svetovnega prebivalstva. Dnevno zaradi lakote umre 24.000 ljudi, kar pomeni, da vsake 3,6 sekunde umre en človek. Če isto statistiko uporabimo za 2 dolarja na dan, se število prebivalcev pod pragom revščine poveča na 2,8 milijarde ljudi. 515 milijonov le-teh predstavljajo mladi, izmed katerih jih 90 odstotkov živi v južnem in vzhodnem delu Azije, v pacifiških državah in v Podsaharski Afriki.

Število ljudi, ki v državah v razvoju živi v skrajni revščini, je padlo z 1,8 milijarde v letu 1990 na 1,4 milijarde v letu 2005. Tako je leta 2005 v skrajni revščini živela več kot četrtina prebivalstva razvijajočega se sveta, v primerjavi s skoraj polovico v letu 1990. Toda ta trend zmanjševanja revščine je zaradi naraščajočih cen hrane in gospodarske krize v letu 2008 doživel preobrat. Združeni narodi (ZN) predvidevajo, da bo zato v letu 2009 v skrajni revščini živelo od 55 do 90 milijonov ljudi več kot leto prej, in ocenjujejo, da bo prvi razvojni cilj mogoče doseči le v Severni Afriki in v Vzhodni Aziji. Če se bodo obstoječi trendi nadaljevali, pa obstaja velika verjetnost, da ta cilj ne bo dosežen v Podsaharski Afriki, Južni Aziji in v Latinski Ameriki.

Ukrepi za izboljšanje

Eden izmed potrebnih ukrepov je vzpostavitev mrež socialnega varstva za zmanjšanje posledic gospodarske krize in povišanja cen hrane ter energije. Potrebno je povečati tudi nujno pomoč v obliki hrane, kar bo Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in drugim organizacijam omogočalo učinkovitejše delovanje ter ukrepanje v kriznih situacijah. Tudi podpiranje brezplačne prehrane v šolah v državah v razvoju je eden izmed ukrepov za zmanjšanje skrajne revščine.

Sklepanje partnerstev s civilno družbo, zasebnim sektorjem in s skladi, delujočimi na tem področju, pa bo ob sodelovanju in upoštevanju mnenja revnih ljudi, vodilo do oblikovanja učinkovitih strategij za odpravo revščine. Prav tako je potrebno zagotoviti delovna mesta in razviti poslovno infrastrukturo, ki bi povečala proizvodne zmogljivosti podjetij ter jim omogočila lažjo integracijo v globalno ekonomijo.

Stanje v Sloveniji

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, in sicer na podlagi Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih za leto 2007, je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 11,5-odstotna. To pomeni, da je v omenjenem letu v Sloveniji pod pragom revščine živelo 11,5 odstotkov ljudi. Razpoložljivi dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 495 EUR. Podatki o stopnjah tveganja revščine glede na delovno intenzivnost gospodinjstva so pričakovani in kažejo, da so bila v najslabšem položaju gospodinjstva brez delovno aktivnih članov.

Varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije v letnem poročilu za leto 2008 ugotavlja, da obstaja velika povezava med revščino in dejansko, ne le registrirano brezposelnostjo. Med drugim je v poročilu zapisano, da je treba na novo proučiti, ali je višina nadomestila za čas brezposelnosti, ki ga zavarovanci prejemajo za določeno obdobje med brezposelnostjo, še primerna. Vprašljivo naj bi bilo tudi, ali najnižje denarno nadomestilo, ki se določa v deležu do minimalne plače, sploh lahko zadošča za človeka vredno življenje. V časih povečanega odpuščanja in brezposelnosti bo imela Vlada RS veliko dela z zagotavljanjem človekove pravice do dostojnega življenja in preživetja. Zato so potrebni ustrezni ukrepi, da bo lahko preprečevala revščino in neenakost.

Udeleženost Slovenije pri doseganju 1. milenijskega cilja

Slovenska Karitas je ena izmed nevladnih organizacij, ki podpira obstoječe programe lokalnih organizacij v posameznih državah v razvoju. Ti programi so namenjeni podpori zdravstvenih centrov, deljenju semen in sadik, trajnostnemu izboljšanju položaja revnih, oskrbi otrok, opremi šolskih centrov, izgradnji domov za invalidne otroke in mladino ter zagotavljanju zaposlitvenih možnosti z vključevanjem domačinov v razne infrastrukturne projekte.

Rdeči križ Slovenije je samostojna nevladna organizacija, ki deluje na področju preprečevanja in lajšanja trpljenja ljudi. V okviru svoje humanitarne dejavnosti delijo prehrambene pakete za materialno ogrožene družine v Sloveniji. Pomoči so deležni tudi brezdomci.

Ali ste vedeli?

• Vsak peti prebivalec zemlje živi v skrajni revščini z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan. To predstavlja 1,2 milijarde svetovnega prebivalstva.
• Več kot milijarda ljudi trpi zaradi hudega pomanjkanja hrane – to je več kot celotno prebivalstvo Združenih držav Amerike, Kanade in Evropske unije skupaj. Kar 90 odstotkov kronično lačnih ljudi živi v državah v razvoju.
• Na dan zaradi lakote umre 24.000 ljudi. Večino lačnih predstavljajo ženske in otroci.
• Vsakih šest sekund zaradi lakote umre en otrok. 60 odstotkov od 10 milijonov otrok, ki letno umrejo v državah v razvoju, umrejo prav zaradi lakote.
• V letu 2007 je v Sloveniji pod pragom revščine živelo 11,5 odstotkov ljudi.