Slovenija za podnebno pomoč osem milijonov evrov

Nicolas Sarkozy in Borut Pahor (Foto - Delo)11. december 2009 - Voditelji Evropske unije, med njimi slovenski premier Borut Pahor, so zaključili drugi dan zasedanja, na katerem so razpravljali o višini skupnega prispevka za pomoč državam v razvoju pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Po navedbah diplomatskih virov so sklenili, da bo EU za hitro pomoč državam v razvoju tako namenila 7,2 milijarde evrov.

Prispevek je sicer višji od prvotnega predloga švedskega predsedstva EU in celo več od ocen Evropske komisije. »Skupna številka je 2,4 milijarde dolarjev na leto,« je ob tem povedal švedski premier Fredrik Reinfeldt in dodal, da je k vsoti s prostovoljnimi prispevki prispevala vsaka država članica.

Pred tem sta britanski premier Gordon Brown in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sporočila, da bo EU v obdobju od leta 2010 do 2012 za pomoč državam v razvoju v boju proti klimatskim spremembam namenila več kot šest milijard evrov, in sicer vsako leto dve milijardi. Brown in Sarkozy sta še obljubila, da bosta njuni državi prispevali velik del te vsote.

Voditelji EU skušajo zbrati dovolj denarja, da bi najrevnejšim državam pomagali pri hitrem začetku spopadanja s posledicami klimatskih sprememb, kot so na primer višanje gladine morja, krčenje gozdov in pomanjkanje pitne vode.

Poleg Francije in Velike Britanije, ki bosta prispevali prispevali 1,659 milijarde evrov, so finančno pomoč do sedaj obljubile tudi Švedska (765 milijonov evrov), Španija (300 milijonov evrov), Danska (160 milijonov evrov), Belgija (150 milijonov evrov), Finska in Nizozemska (vsaka po 100 milijonov evrov) in Poljska (do 60 milijonov evrov). Svoj delež bo prispevala tudi Slovenija, čeprav še ni znano, kolikšen bo.

Okoljevarstveniki manj zadovoljni

Odločitev voditeljev EU je že komentiral izvršni sekretar Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah Yvo de Boer, ki jo je označil za veliko spodbudo pogajanjem o novem globalnem sporazumu o podnebnih spremembah, ki trenutno potekajo v Købehnavnu.

Manj zadovoljni pa so bili v prvih odzivih okoljevarstveniki, ki sicer menijo, da je finančni prispevek za pomoč državam v razvoju dobrodošel, vseeno pa se podnebne spremembe zaradi finančnega priliva ne bodo končale v naslednjih treh letih.

Vrh EU poziva IMF, naj premisli o globalnem davku na finančne transakcije

Voditelji držav in vlad EU so pozvali Mednarodni denarni sklad (IMF), naj premisli o globalnem davku na finančne transakcije s ciljem, da bi finančne institucije v dobrih časih javnosti prinašale koristi, obenem pa jo zavarovale pred tveganji. Vrh v sklepih poudarja pomen "obnovitve gospodarske in socialne pogodbe med finančnimi institucijami in družbo, ki ji služijo, ter zagotavljanja koristi javnosti v dobrih časih in njeno zaščito pred tveganji". Britanski premier Gordon Brown je k premisleku o globalnem davku na čezmejne transakcije, po vzoru t.i. Tobinovega davka, pozval že na zasedanju finančnih ministrov skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20), a so tedaj temu nasprotovale ZDA. Vključitev tega poziva v osnutek sklepov vrha EU je odziv na skupen poziv Browna in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki sta v četrtek objavljenem pismu družno poudarila, da "preprosto ni sprejemljivo", da so davkoplačevalci pokrili stroške bančnih napak, niso pa imeli koristi od njihovih uspehov.

V sklepih sicer ni izrecno omenjen enkratni davek na bonuse bankirjev v kriznem letu 2009, k čemur sta v tem skupnem pismu tudi odločno pozvala Brown in Sarkozy. Predlog je za "očarljivo zamisel" označila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, a pri tem ugotovila, da bi bil davek na že prejete letošnje nagrade v nasprotju z nemško ustavo. V sklepih vrha EU je tako zapisano le, da Evropski svet vabi finančni sektor, da začne nemudoma izvajati trezne načine nagrajevanja in v tem smislu države članice spodbuja k premisleku o primernih kratkoročnih možnostih ukrepanja. Mednje naj bi po mnenju poznavalcev sodil tudi poseben davek na bonuse, ki naj bi po Brownovih predlogih v Veliki Britaniji znašal 50 odstotkov na vse nagrade nad 25.000 funtov. "Politika nagrajevanja v finančnem sektorju mora spodbujati trezno in učinkovito upravljanje s tveganji in prispevati k preprečevanju prihodnjih gospodarskih kriz," je zapisano v sklepih vrha EU.

Voditelji pozdravili tudi napredek pri sprejemanju sprememb direktive EU o kapitalskih zahtevah, s katerimi naj bi v evropsko zakonodajo prevedli zaveze G20 o okrepljenih kapitalskih zahtevah in izrazili upanje, da bosta Svet in Evropski parlament kmalu našla dogovor o besedilu direktive. Obenem so se zavzeli za pospešeno delo v Svetu glede predloga direktive o upravljavcih alternativnih naložbenih skladov, katere namen je vzpostaviti celovit in učinkovit regulatorni in nadzorni okvir za upravljavce omenjenih skladov. Pod imenom alternativni naložbeni skladi se sicer skrivajo skladi zasebnega kapitala in hedge skladi. Pri tem vprašanju obstajajo zelo veliki pomisleki Velike Britanije, ki se boji, da bi predlogi Bruslja preveč negativno vplivali na City, ki velja za največje evropsko finančno središče.

Vir: Delo