Države v razvoju nazaj za pogajalsko mizo

Slika je simbolicna.14. december 2009 - Pogajanja na podnebni konferenci ZN v Københavnu so začasno odložili, potem ko so države v razvoju umaknile svoje sodelovanje. Kljub temu se nadaljujejo neuradni pogovori, uradni del pa se bo predvidoma znova začel popoldne. Po petih urah pa so se države v razvoju vrnile na pogajanja.

Države v razvoju so namreč z zahtevami, da bogate države povečajo svoje obljube o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, blokirale podnebno konferenco v Københavnu. Predstavniki držav v razvoju na srečanju, na katerem sicer sodeluje 192 držav z vsega sveta, nočejo sodelovati, dokler to vprašanje ne bo rešeno.

Na veliki podnebni konferenci v danski prestolnici København, na kateri skušajo svetovni voditelji najti globalen dogovor o boju proti klimatskim spremembam, ki bo po letu 2012 nasledil obstoječi Kjotski protokol, pa je sicer že sinoči prišlo do nesoglasij med bogatimi in revnimi državami. Več afriških držav je namreč nakazalo, da njihovi voditelji ne bodo sodelovali na zaključku srečanja, če v naslednjih treh dneh ne bo dosežen bistven napredek.

Zaradi nesoglasij je svojo zaskrbljenost v zvezi z uspehom podnebne konference že izrazilo več vidnejših politikov. Britanski sekretar za podnebne spremembe Ed Miliband je tako dejal, da obstaja ostra delitev med bogatimi in revnimi državami glede zmanjšanja emisij in glede hitre finančne pomoči za države v razvoju. Zaradi tega se boji, da do globalnega sporazuma o podnebnih spremembah sploh ne bo prišlo.

Kubanski voditelj Raul Castro pa je podnebno konferenco v Københavnu razglasil za »polomijo od samega začetka«, obenem pa levousmerjene voditelje Latinske Amerike pozval, naj oblikujejo lastni načrt za spopadanje s klimatskimi spremembami. Kubanski predsednik je poleg tega dejal, da kljub temu, da bi morala konferenca proizvesti »konkretne, preverljive korake za spopadanje s posledicami klimatskih sprememb, že sedaj vemo, da sporazuma ne bo«. Kuba sicer na podnebno konferenco predstavnika ni poslala.

Medtem pa je na neuspeh podnebne konference danes opozoril tudi avstralski premier Kevin Rudd, ki je posvaril, da je konferenca na robu propada in svetovne voditelje pozval, naj zavzamejo bolj prilagodljiv pristop.

K bojkotu so pozvale afriške države, pri tem pa jih je podprla tudi skupina držav v razvoju G77.

Od predsednice podnebne konference, nekdanje danske ministrice za okolje in najverjetnejše bodoče evropske komisarke za podnebne spremembe Connie Hedegaard so zahtevale, naj cilje industrijskih držav za zmanjšanje emisij ponovno uvrsti v ospredje pogajanj, in sicer preden se pogajanja strnejo.

Države v razvoju so obenem zahtevale, naj bo predmet pogajanj še naprej novo sedemletno ciljno obdobje Kjotskega protokola. Vztrajajo namreč, da naj bi cilje do leta 2020 vključili v novo sedemletno ciljno obdobje protokola, ki bi trajalo od 2013 do 2020. Cilje ZDA, ki Kjotskega protokola niso ratificirale, in ukrepe držav v razvoju pa bi vključili v poseben dodatek UNFCCC.

Nekatere razvite države, še posebej ZDA, se medtem bolj ogrevajo za nov sporazum, ki bi k ukrepanju v čim večji meri zavezal tudi države v razvoju. Predvsem ZDA namreč menijo, da določila Kjotskega protokola ne predstavljajo pravičnega sporazuma, ki ga svet potrebuje. Podobnega mnenja so tudi na Japonskem in v Avstraliji, kjer si želijo predvsem jasnih zavez ZDA in najpomembnejših držav v razvoju.

Ko so dobile ustrezna zagotovila, so se afriške države vrnile za pogajalsko mizo.

Razumevanje za afriške zahteve je izrazil tudi glavni podnebni pogajalec ZN Yvo de Boer, ki je obenem pojasnil, da podaljšanje Kjotskega protokola ni zgolj želja afriških držav, ampak kar večine sodelujočih držav. Afriške države so poudarjale, da so med tistimi, ki bodo zaradi podnebnih sprememb utrpele največje posledice, zato vztrajajo na zavezujočem Kjotskem protokolu, v katerega bi se s svojimi zavezami vključile tudi ZDA.

Po poročanju neimenovanih virov pa so prvo okroglo mizo 50 okoljskih ministrov danes zaznamovala vnovična nesoglasja med ZDA in Kitajsko. Gospodarsko tretja najmočnejša država na svetu namreč vztraja, da morajo zgodovinsko breme za emisije prevzeti razvite države, medtem ko je sama sprejeti zgolj prostovoljne ukrepe, obenem pa vztraja, da s svojim prispevkom ne namerava sodelovati v mehanizmu za finančno pomoč državam v razvoju pri spopadanju s podnebnimi spremembami.

Kitajska vztraja, da bi morala biti sama prejemnica teh sredstev, ZDA pa menijo, da država z 2000 milijardami deviznih rezerv ne more biti prva na seznamu prejemnic pomoči.

Mnogi pogajalci, predvsem iz držav v razvoju, pravijo, da so pogajanja zašla na napačna pota, pred popolnim neuspehom pa svarijo tudi okoljevarstveniki in celo predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Vir: Delo in STA