De Boer svari pred propadom
22. januar 2010 - Sporazum, ki so ga predstavniki več kot 190 držav s težavo dosegli konec lanskega leta v danski prestolnici, kaže po dobrem mesecu dni vse bolj klavrno in negotovo podobo. Doslej je po podatkih Združenih narodov le okoli 20 držav posredovalo točne cilje zmanjšanja toplogrednih izpustov v ozračje. Vsem podpisnicam se čas za to izteče konec januarja.
Izvršni sekretar okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja Yvo de Boer je na prvi novinarski konferenci po koncu podnebnega vrha opozoril, da je usoda podpisanega sporazuma, predvsem zaradi zavlačevanja in odlašanja določitve končnih ciljev posameznih držav, vse bolj negotova. Občuten razkorak med številom tistih držav, ki svojih načrtov za zmanjševanje izpustov toplogrednih emisij v ozračje še niso predložile, in tistih, ki so to že storile, sproža vse več dvomov o že tako ohlapno zasnovanem decembrskem dogovoru.
Poleg tega so pogajanja glede 30 milijard dolarjev vredne pomoči, obljubljene državam, ki jih bodo podnebne spremembe v prihodnjih letih najbolj prizadele, ravno tako ostala na ničelni točki.
V »obdobju ohlajevanja«, kakor je naslednjih nekaj tednov opisal izvršni sekretar, se od držav pričakuje predvsem, da bodo čas porabile za medsebojno sodelovanje na podnebnem področju. De Boer je podvomil, da bo vsem podpisnicam sporazuma, ki še niso posredovale končnih ciljev za zmanjšanje emisij, to uspelo storiti do 31. januarja.
Ameriška (ne)zaveza
De Boer se je dotaknil tudi možnih posledic volitev v ameriški zvezni državi Massachusetts in se vprašal, kaj lahko pomeni zmaga republikanskega kandidata, ki je demokrate stala večino v senatu, za že objavljene ameriške cilje zmanjšanja toplogrednih izpustov.
Izjavo predsednika Baracka Obame, da bodo ZDA v prihodnjih desetih letih zmanjšale izpuste za 17 odstotkov glede na leto 2005, je de Boer označil za neizpodbitno. Združeni narodi bodo Obamo držali za besedo; četudi lahko kongresu izvolitev Scotta Browna povzroči nemalo težav pri sprejemanju podnebne zakonodaje, to ne bo spremenilo Obamove obljube, je prepričan de Boer. »Predsednik ZDA se je zavezal k še bolj ambicioznemu znižanju izpustov za obdobji do 2030 in 2050,« in na podlagi teh izjav bo vlada ZDA odgovarjala pred mednarodno skupnostjo, je bil še oster de Boer.
Prihodnji teden se bodo v New Delhiju z namenom vnovič pregledati københavnski sporazum pred naslednjim krogom pogajanj sestali predstavniki največjih razvijajočih se držav - Kitajske, Indije, Brazilije in Južne Afrike. Brez njihovega in ameriškega sodelovanja je sklenitev zavezujočega globalnega podnebnega sporazuma v doglednem času vse prej kot realna.
Vir: Jure Kosec za Delo
