Milenijski razvojni cilji so drzni, a uresničljivi
Pred desetletjem je mednarodna skupnost postavila temelje za novo tisočletje s tem, ko se je zavezala, da bo odpravila skrajno revščino do leta 2015. Piše se leto 2010, torej je minila že več kot polovica razpoložljivega časa za doseg milenijskih razvojnih ciljev (MRC).
Poročilo Združenih narodov (ZN) o doseganju MRC za leto 2009 navaja, da se je dosedanji napredek pri boju zoper revščino in lakoto začel upočasnjevati, ponekod pa se je stanje začelo celo slabšati zaradi svetovne ekonomske in prehranske krize. Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon ob tem opozarja, da smo zelo daleč od uresničevanja naših obljub za svetlejšo prihodnost revnih po svetu. Ključnega pomena je uresničevanje obljub iz preteklosti v zvezi z zagotavljanjem razvojne pomoči, pri čemer bi morale razvite države slediti priporočilom ZN, da bodo za uradno razvojno pomoč do leta 2015 namenile 0,7 odstotka svojega BDP.
Poročilo poudarja, da morajo države tudi oživiti svoja prizadevanja pri zagotavljanju produktivne in dostojne zaposlitve za vse, vključno za ženske in mladino. Cilja za premostitev razlik med spoloma pri osnovno- in srednješolskem izobraževanju, ki je bil predviden za leto 2005, nismo dosegli. Poročilo poziva vlade, da okrepijo svoja prizadevanja pri vključevanju vseh otrok v šolo, še posebej tistih, ki živijo na podeželju, in izničijo neenakopravnost pri izobraževanju na podlagi spola in etničnosti. Potrebujemo več politične volje pri zmanjševanju smrtnosti mater, še posebej v podsaharski Afriki in južni Aziji. Pri nadaljnjih ukrepih se moramo zavedati, da je večina napredka pri zmanjševanju revščine posledica velikega padca stopnje revščine v vzhodni Aziji, v drugih delih sveta pa je bil napredek bolj počasen. Nenazadnje nikakor ne smemo pozabiti na trajnostni razvoj, saj moramo čim prej ukrepati proti globalnemu segrevanju, če želimo bodoče generacije obvarovati pred katastrofo.
Odgovornost za uresničevanje milenijskih ciljev pa ni le v rokah držav in njihovih voditeljev, ampak vsakega izmed nas. Jeffrey D. Sachs, profesor ekonomije in direktor inštituta Earth na Univerzi Columbia, meni, da zavzetim posameznikom in nevladnim organizacijam lahko uspe spremeniti svet, pri tem pa nam ni potrebno čakati na obljube politikov. Pri tem je pomembna združitev drzne zamisli z uporabno in zmogljivo tehnologijo ter njuna nadgraditev z množičnim delovanjem državljanov.
Potrebni so razvojni projekti, ki bodo v državah v razvoju odpirali delovna mesta, ustvarjali trajni dohodek in tako odpravljali odvisnost od humanitarne in razvojne pomoči. Prepoznati moramo dejanske potrebe posamezne skupnosti, saj le tako lahko oblikujemo ustrezne ukrepe. Potrebne so tudi raziskave, kateri ukrepi resnično delujejo, da prepoznamo najboljše prakse, s katerimi resnično dosegamo družbeni napredek. V tem pogledu Istanbulska deklaracija iz leta 2007 poudarja, da moramo izhajati iz dobrih in zanesljivih metodologij, ki morajo temeljiti na zanesljivih statističnih podatkih in kazalnikih. Sprotna evalvacija je tista, s katero bomo zagotovili, da naša prizadevanja ne bodo skrenila s poti.
Najbolj odločilen bo letošnji septembrski vrh ZN o MRC, ki bo namenjen pregledu napredka pri doseganju milenijskih ciljev. Britanski premier Gordon Brown meni, da bi morali sprejeti trajni globalni akcijski načrt, ki bo podkrepljen s specifičnimi obveznostmi posameznih držav. Le tako bo jasno, kako bomo uresničili milenijske cilje.
Na koncu bi še rad opozoril, da so MRC močno povezani s človekovimi pravicami. Splošna deklaracija človekovih pravic je leta 1948 potrdila, da ima »vsakdo pravico do življenjskega standarda, ki ustreza zdravju in dobrobiti njega samega in njegove družine«. Pravzaprav se z uresničevanjem teh ciljev borimo za dostojanstvo ljudi, za njihove temeljne pravice in tako ustvarjamo lepšo prihodnost za vsakega izmed nas.
Boštjan Jerman, Društvo za Združene narode za Slovenijo
