Spremembe so na vidiku

Ban Ki-moonČlanek o podnebnih spremembah in podnebnem vrhu 22. septembra

Avtor: generalni sekretar ZN, Ban Ki-moon

Pred dvema tednoma sem obiskal Arktiko. Videl sem ostanke ledenika, ki je še pred nekaj leti blestel v vsej svoji veličini, zdaj pa se je sesedel in niti najmanj počasi topil. Prepotoval sem devet ur z ladjo, da bi dosegel severni tečaj. V samo nekaj letih bo ta ista ladja sposobna pluti neprekinjeno vse do severnega tečaja. Po nekaterih ocenah je lahko Arktika brez ledu do leta 2030.

Znanstveniki so mi razložili svoja dognanja, da je dogajanje na Arktiki le majhen delček posledic podnebnih sprememb. Opozorili so me, da smo na tem območju priče hitrim spremembam. Še bolj tragično je dejstvo, da dogajanje na Arktiki pospešuje globalno segrevanje. Ob topljenju permafrosta se sprošča metan, toplogredni plin, ki je 20-krat bolj škodljiv kot ogljikov dioksid. Taljenje ledu na Grenlandiji pa stopnjuje dvigovanje morske gladine.

Med tem se izpusti toplogrednih plinov še naprej povečujejo.

Ob vsem navedenem sem vedno bolj trdno prepričan, da moramo nemudoma ukrepati.

Iz tega razloga za 22. september sklicujem podnebni vrh Združenih narodov, ki se ga bo udeležilo okoli 100 svetovnih voditeljev, kar je do zdaj največje srečanje te vrste. Pred seboj imajo skupen izziv: preoblikovanje podnebne krize v priložnost za bolj varno, čisto in trajnostno "zeleno" rast, ki bo v korist vsem nam.

Ključ do uspeha je Kopenhagen, kjer se bodo zbrale države, da decembra izpogajajo nov globalni podnebni dogovor. Svetovne voditelje bom nagovoril s preprostim sporočilom, da svet v Kopenhagnu potrebuje njihovo podporo za pošten, učinkovit in ambiciozen podnebni dogovor. Če nam spodleti, bodo nosile posledice vse generacije za nami.

Podnebne spremembe so pomembna geopolitična tema naših časov. Na novo določajo globalne pogoje za razvoj, mir in blaginjo. Ogrožajo delovanje trgov, gospodarstev in oblikovanje razvojnih priložnosti. Izčrpajo lahko vire hrane in vode, večajo se možnosti konfliktov in migracije, ogrožajo ranljive družbene skupine in celo povzročijo padce vlad.

Pretiravanje? Niti ne, glede na odkritja najboljših znanstvenikov sveta. Medvladni panel o podnebnih spremembah svari, da morajo vrednosti izpustov toplogrednih plinov doseči svoj vrh v naslednjih desetih letih, če se želimo izogniti močnim naravnim silam, ki jim ne bomo kos.

Obstaja alternativa, ki ji pravimo trajnostna rast, ki temelji na "zelenih" tehnologijah in politikah. Zadnje so naklonjene nizkim izpustom, ne trenutnim modelom, ki temeljijo na ogljikovem dioksidu. Veliko državnih stimulativnih paketov se je razvilo prav v času gospodarske krize, pri čemer vsebujejo velik delež "zelenih" ukrepov. Ti ukrepi ustvarjajo delovna mesta in države usmerjajo v gospodarstva 21. stoletja, ki temeljijo na čistih virih energije.

Spremembe so na vidiku. Ključ do uspeha leži v svetovnem podnebnem dogovoru, katerega cilj je zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in omejevanje segrevanja ozračja na znanstveno prepoznano varno raven. Govorimo o dogovoru, ki bo spodbujal čisto energetsko rast. Najnujnejše je, da takšen dogovor zaščiti in pomaga predvsem tistim, ki so najbolj na udaru zaradi neizogibnih podnebnih sprememb.

Potrebujemo le politično voljo na najvišji ravni, in sicer med predsedniki in premierji. Rezultat slednje bo hiter napredek podnebnih pogajanj, za katerega potrebujemo tudi več zaupanja med državami, več domišljije, ambicij in sodelovanja.

Od voditeljev pričakujem, da zavihajo rokave in prisluhnejo drug drugemu. Pričakujem, da se bodo potrudili rešiti ključne politične dileme, ki so do sedaj upočasnjevale svetovna pogajanja in onemogočale 'reševanje ledenikov'. Ironično, prav ledeniki so se do nedavnega povezovali s počasnostjo, vendar sem se pred par tedni sam prepričal, da se na Arktiki ledeniki topijo hitreje, kot pa napredujemo pri njihovi ohranitvi.

Na prvo mesto moramo postaviti dolgoročne interese našega planeta in ne kratkoročno politično preračunljivost. Državni voditelji morajo postati globalni voditelji z dolgoročno vizijo. Današnje grožnje prehajajo državne meje, zato moramo temu primerno prilagoditi tudi naše mišljenje.

Kopenhagen mora rešiti vse te dileme. Globalni podnebni dogovor pa je lahko učinkovit le, če vključuje vse države glede na njihove zmožnosti in deluje proti skupnemu ter dolgoročnemu cilju. V nadaljevanju sledijo moji predlogi za uspeh.

Prvič; vsaka država mora narediti vse v svoji moči, da zmanjša izpuste toplogrednih plinov. Industrializirane države morajo okrepiti svoje načine blaženja posledic podnebnih sprememb, ki trenutno niso niti najmanj blizu temu, kar priporoča IPCC. Tudi države v razvoju morajo upočasniti svoje izpuste in pospešiti 'zeleno' rast kot del njihove strategije zmanjševanja revščine.

Drugič; učinkovit dogovor mora pomagati najbolj ranljivim skupinam, da se prilagodijo neizogibnim vplivom podnebnih sprememb. To je tako etična obveza kot tudi pametna naložba v bolj stabilen in varen svet.

Tretjič; države v razvoju potrebujejo naložbe in tehnologije, da se lahko hitreje usmerijo v rast, ki jo bodo spremljali nizki izpusti. Dogovor mora zanje tudi sprostiti zasebne naložbe in trg ogljikovega dioksida.

Četrtič; viri morajo biti pravično upravljani in razvrščeni na način, da imajo vse države pravico soodločanja.

Letos imamo v Kopenhagnu izjemno priložnost, da se pravilno usmerimo. Imamo priložnost ne samo preprečiti morebitne katastrofe, ampak tudi zagnati celostno spremembo svetovne ekonomije.

V podporo so nam novi in močni politični nazori, na milijone ozaveščenih ljudi in iznajdljiva podjetja, ki se osredotočajo na čistejše oblike energije. Izkoristimo ta trenutek in odločno ukrepajmo proti podnebnim spremembam. Takšen trenutek se ne bo ponovil prav kmalu.

Spremembe so na vidiku. Sklenimo dogovor za voljo boljše prihodnosti vseh nas.

Vir: Informacijska služba ZN na Dunaju