Svetovni voditelji: Podnebne spremembe predstavljajo vse večjo grožnjo in zahtevajo hitrejše ukrepanje

Fotografija je simbolicna. (Foto - Reuters)22. september 2009 - Na sedežu Združenih narodov v New Yorku danes v luči priprav na decembrsko koebenhavnsko podnebno konferenco, na pobudo generalnega sekretarka ZN Ban Ki Moona poteka enodnevni vrh o podnebnih spremembah. Te po mnenju svetovnih voditeljev predstavljajo vse večjo grožnjo in zahtevajo vse hitrejše ukrepanje.

Okoli 100 svetovnih voditeljev, ki so se zbrali na današnjem podnebnem vrhu, je kot prvi nagovoril Ban. Zbrane svetovne voditelje je pozval, naj pospešijo pogajanja in še bolj ambiciozno pristopijo k oblikovanju predlogov, s katerimi bi decembra v Koebenhavnu lahko oblikovali nov podnebni sporazum.

Ban je ob tem poudaril, da bi bilo nesprejetje sporazuma v Koebenhavnu neopravičljiva ter politično in gospodarsko gledano nepremišljena poteza. Ob tem je spomnil na nekatere bolj pesimistične ocene znanstvenikov, ki delujejo pod okriljem ZN, po katerih ostaja le še desetletje časa za ukrepanje proti podnebnim spremembam, ki bodo v nasprotnem primeru ogrozile življenje na Zemlji in še intenzivirale naravne katastrofe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zbrane je v nadaljevanju nagovoril ameriški predsednik Barack Obama, ki je poudaril, da so ZDA na področju podnebnih sprememb odločene ukrepati. Poudaril je, da je podnebna grožnja resna, vse večja in zahteva čedalje odločnejše ukrepanje, čas za ukrepanje pa se po Obamovih besedah izteka.

Kitajski predsednik Hu Jintao je poudaril, da bo Kitajska do leta 2020 poskušala občutno zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida v ozračje z rekordno visokih vrednosti, ki jih je dosegala leta 2005. Ob tem je Hu še dodal, da bodo emisije CO2 zmanjševali sorazmerno glede na enoto bruto domačega proizvoda (BDP), ni pa želel razkriti, kolikšno zmanjšanje emisij gre pričakovati s strani Kitajske.

Kitajska in ZDA skupno proizvedeta petino vseh svetovnih izpustov CO2 v ozračje. Tretja po intenzivnosti onesnaževanja je EU, ki prispeva 14 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, sledi pa še Rusija s petimi odstotki. Mednarodna agencija za energijo je sicer prav v teh dneh sporočila, da se bodo izpusti toplogrednih plinov zaradi gospodarske krize in s tem upočasnjene industrijske aktivnosti zmanjšali za 2,6 odstotka. Gre za največje zmanjšanje v zadnjih 40 letih.

Kot je že pred srečanjem poudaril Ban, naj bi današnji vrh "pomagal zgraditi most do Koebenhavna,". Ob tem je dodal, da si ZN želijo, da bi se na vrhu "vodilni politiki sveta javno zavezali, da bodo v Koebenhavnu uspešni".

Türk na podnebnem vrhu ZN: Na vrsti so veliki "igralci"

Predsednik Danilo Türk se je danes, dan pred začetkom splošne razprave 64. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku, udeležil vrha o podnebnih spremembah v organizaciji generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona. Ob tem je menil, da je sedaj pri tem vprašanju vrsta na velikih "igralcih", da naredijo odločilne korake.

Türk je zjutraj nastopil na eni od okroglih miz, popoldne pa predsedoval drugi skupaj s kolegom iz Trinidada in Tobaga Patrickom Manningom. Po besedah predsednika Slovenije je sedaj vrsta na velikih "igralcih", da naredijo odločilne korake. "Slovenija je članica EU in EU ima že zelo izdelan program in mehanizme za vključitev v vsak dogovor o klimatskih spremembah. Problem ni EU, ampak je pri nekaterih velikih igralcih, ki so danes nastopili na vrhu," je dejal Türk in pri tem med drugim mislil na ZDA in Kitajsko.

"Zelo pomembna je bila izjava novega predsednika japonske vlade Jukia Hatojame, ki je zagotovil ambiciozno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 25 odstotkov do leta 2020. Zelo zanimiv je bil govor kitajskega predsednika Hu Jintaa, ki je pojasnil nacionalni program, in tudi predsednik ZDA Barack Obama je bil zelo pozitiven. Vidi se, da so trenutno poudarki na razvoju nacionalnih politik teh velikih igralcev, ki še niso vsi pripravljeni na sprejemanje mednarodnih obveznosti. Obdobje do Koebenhavna bo zato zelo naporno," je dejal Türk.

Türk je menil, da se države zavedajo problema, vendar je vprašanje, kako napredovati sedaj, v času finančne krize in recesije, ko je vprašanje javnih financ bolj občutljivo kot v normalnih okoliščinah. Glede okroglih miz je Türk pojasnil, da jih je osem in so vse enake, ker gre le za olajšanje interaktivne razprave z razdelitvijo v več skupin.

Sam je govoril o prioritetnih ukrepih, ki so potrebni, in pomoči tistim, ki jo potrebujejo, da vsi skupaj pridejo do cilja. "Sam bi želel predvsem izpostaviti, da smo sedaj bližje določitvi ciljev in gre predvsem za nacionalne programe," je dejal Türk.

"To velja tudi za Slovenijo, ki sicer nima tako dramatičnih nalog kot veliki igralci, ampak tudi Slovenija potrebuje bolj integriran in celovit ekološki program, ki bo vseboval vse vidike, kot so energija, promet, kmetijstvo, prostorsko načrtovanje in davčni sistem. Tega še nimamo," je dejal Türk.

Vir: STA in Dnevnik