Kako se izviti iz globalne krize?

Generalna skupscina23. september 2009 - Danes se v New Yorku začenja tradicionalno srečanje voditeljev držav z vsega sveta, ki se vsako leto zberejo na sedežu Združenih narodov. Splošna razprava generalne skupščine ZN, ki danes šteje 192 članic, bo letos potekala že 64., na njej pa bodo poleg tradicionalne teme o reformi organizacije, ustanovljene po koncu druge svetovne vojne, največ pozornosti posvetili globalni finančni krizi in gospodarski recesiji. Letos se bo razprave prvič udeležil tudi ameriški predsednik Barack Obama, v čigar kabinetu so napovedali, da bodo z ZN tesneje sodelovali kakor v času enostranske politike njegovega predhodnika Georgea Busha.

Obama bo prvi ameriški voditelj sploh, ki bo predsedoval zasedanju varnostnega sveta ZN, v četrtek pa bodo na njem govorili o ukrepih proti širitvi jedrskega orožja in jedrskem razoroževanju. Slovenijo na shodu, ki se ga udeležuje okoli 130 predsednikov držav in vlad, zastopata predsednik Danilo Türk in zunanji minister Samuel Žbogar.

Generalna skupščina se običajno začne s potrditvijo novega predsednika, ki za eno leto prevzame vodstvo edinega od petih glavnih organov ZN, v katerem so vse članice enakopravne. Pred tednom dni so na ta položaj izvolili nekdanjega libijskega zunanjega ministra Alija Abdusalama Trekija, ki je zamenjal nikaragovskega diplomata in katoliškega duhovnika Miguela d'Escota Brockmanna. Ta je šel v nos zlasti Washingtonu, saj je pred petimi leti označil ameriškega predsednika Ronalda Reagana za »največjega klavca mojega ljudstva«, zameril pa se je tudi novi administraciji, ko je izjavil, da je zaradi ameriškega napada na Irak umrlo več kot milijon civilistov. Prav tako si ni pridobil prijateljev v Izraelu, ko je oblasti v Tel Avivu obtožil, da v Gazi izvajajo genocid.

Dnevni red razprave letos obsega okoli 160 točk. Sicer pa bo razprava potekala v devetih glavnih sklopih: mednarodni mir in varnost; gospodarska rast in trajnostni razvoj; razvoj Afrike; spodbujanje uveljavljanja človekovih pravic; humanitarna pomoč in pomoč po naravnih nesrečah; pravičnost in mednarodno pravo; razorožitev; mamila, kriminal in mednarodni terorizem; ter organizacijske in administrativne zadeve.

Kakor je v zadnjih letih postalo običajno, se najzanimivejše reči pripetijo na obrobju razprav. Ameriški mediji so bili v zadnjih dnevih polni zgodb o tem, kako bo spremstvo predsednika Obame naredilo vse, da bi se ameriški voditelj izognil neposrednemu srečanju z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom. Obama je sicer med predvolilnim bojem obljubljal, da se je pripravljen osebno sestati tudi z največjimi ameriškimi sovražniki, če bo to pripomoglo k miru na svetu, a to v tem trenutku nikakor ne velja za Ahmadinedžada, ki je bil letos vnovič izvoljen na nadvse spornih volitvah, režim v Teheranu pa je po volitvah grobo obračunal z vsemi, ki so se drznili podvomiti o njihovi poštenosti. V Beli hiši se bojijo, da bi se Ahmadinedžadu uspelo pririniti do Obame in mu celo ponuditi roko, kar bi domači konservativni politiki in mediji izrabili za nadaljevanje čedalje hujših napadov na ameriškega predsednika. Po drugi strani pa bi takšno bežno srečanje za propagandne namene izrabili tudi v Teheranu.

V novi ameriški administraciji obljubljajo, da bodo korenito spremenili odnos do svetovne organizacije, saj so ZDA po besedah ameriške veleposlanice Susan Rice »plačale visoko ceno za svojo ostro enostransko politiko«, ker so potem podobne enostranske poteze začele vleči tudi druge države.

Vir: Delo