OECD: Neenakosti med bogatimi in revnimi škodi gospodarski rasti

Razkol med bogatimi in revnimi je v številnih državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) največji v zadnjih 30 letih in upočasnjuje gospodarsko rast. (Foto - Mateusz Zagorski)10. december 2014, Pariz - Razkol med bogatimi in revnimi je v številnih državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) največji v zadnjih 30 letih in upočasnjuje gospodarsko rast, izhaja iz raziskave, ki so jo danes po poročanju Slovenske tiskovne agencije objavili v 34-članski organizaciji.

Kot navaja raziskava, se neenakost povečuje v večini držav OECD.  »Danes ima najbogatejših 10 odstotkov prebivalstva v OECD 9,5-krat večji prihodek od najrevnejših 10 odstotkov. V 80. letih minulega stoletja je bilo to razmerje 7 proti 1, vse odtlej pa nepretrgoma narašča.«

V OECD ob tem poudarjajo, da bi zmanjšanje neenakosti med prihodki okrepilo gospodarsko rast. Njihova raziskava je namreč pokazala, da države, v katerih se neenakost zmanjšuje, rastejo hitreje kot tiste z naraščajočo neenakostjo.

Delovni dokument še ugotavlja, da je glavni mehanizem, skozi katerega neenakost vpliva na rast, spodkopavanje možnosti za izobraževanje otrok, ki prihajajo iz revnih socialnoekonomskih ozadij. Revni namreč praviloma manj investirajo v izobraževanje. To hromi socialno mobilnost in ovira razvoj veščin.

Po besedah generalnega sekretarja OECD Angela Gurrie je razreševanje vprašanja naraščajoče neenakosti kritičnega pomena za promocijo močne in vzdržne rasti, zato mora biti v središču političnih razprav. »Države, ki promovirajo enake možnosti za vse od zgodnje starosti dalje, so tiste, ki bodo rasle in uspevale,« je poudaril, kot so zapisali na spletni strani organizacije.

Raziskava ob tem poziva k programom za boj proti revščini in dostop do kakovostnega izobraževanja, usposabljanja in zdravstvene oskrbe. V OECD pa ob tem tudi niso našli dokazov, da bi redistribucijske politike, kot so na eni strani davki, na drugi pa socialni transferji, škodile gospodarski rasti, če so seveda dobro načrtovane, ciljane in implementirane.

Raziskava sicer razkriva, da je v zadnjih dveh desetletjih pred globalno gospodarsko krizo v vseh članicah OECD povprečni dohodek na gospodinjstvo letno rasel za okoli 1,6 odstotka, piše STA.

A pri tem so v treh četrtinah držav OECD prihodki najbogatejših 10 odstotkov prebivalstva rasli hitreje od prihodkov najrevnejših 10 odstotkov, kar je vodilo v naraščajočo prihodkovno neenakost. V zadnjih kriznih letih pa so v večini držav OECD povprečni prihodki gospodinjstev stagnirali ali padli.

Razkol med revnimi in bogatimi je sicer med državami OECD precej različen - v državah celinske Evrope in v nordijskih državah je manjši, v drugih članicah pa je povprečno razmerje med prihodki najbogatejših 10 odstotkov in prihodki najrevnejših 10 odstotkov v zadnjih letih podivjalo.

Glede na raziskavo OECD je to razmerje v Italiji, na Japonskem, v Južni Koreji, na Portugalskem in v Veliki Britaniji okoli 10 proti 1, v Grčiji, Izraelu, Turčiji in ZDA med 13 in 16 proti 1, v Mehiki in Čilu pa med 27 do 30 proti 1.

To širjenje razkola med prihodki je negativno vplivalo na gospodarstva članic. Tako naj bi v Mehiki in na Novi Zelandiji rast znižalo za 10 odstotnih točk. »V ZDA, Veliki Britaniji, na Švedskem, Finskem in Norveškem pa bi bila rast več kot za petino višja, če se razkol med prihodki ne bi povečeval,« še ugotavlja OECD. Glede na izračune OECD pa je večja enakost pred krizo pomagala okrepiti BDP na prebivalca v Španiji, Franciji in na Irskem, še piše STA.

Raziskava Slovenije posebej ne omenja.

Vir: Delo