Boštjan Videmšek: Na Haitiju obstaja le danes, boj za danes

Že skoraj leto dni trajajoča politična kriza na Haitiju dosega zelo nevarne dimenzije. (Foto - Dieu Nalio Chery, AP)16. december 2014, Port au Prince – Politična kriza na Haitiju se stopnjuje. Čeprav je predsednik države Michel Martelly po srditih petkovih protestih, na katerih so se protestniki spopadli tudi s pripadniki mirovne misije Združenih narodov, napovedal odstop predsednika vlade in svojega tesnega zaupnika Laurenta Lamotheja, ki je v soboto tudi dejansko odstopil, se ulice kaotične haitijske prestolnice še niso umirile.

Že skoraj leto dni trajajoča politična kriza, ki jo je s svojim zdaj že več kot triletnim izmikanjem organizaciji parlamentarnih volitev ter utrjevanjem svoje vse bolj avtoritarne vladavine povzročil predsednik Martelly, sicer nekdanji pop zvezdnik, po mnenju naših sogovornikov znotraj evropske diplomatske delegacije na Haitiju dosega zelo nevarne dimenzije. Politična nestabilnost namreč nikakor ni le posledica slabega vladanja in trenj med oblastmi ter opozicijo, ampak predvsem nevzdržnih življenjskih razmer, ki vladajo v najrevnejši državi zahodne hemisfere.

Beda življenja v slumih

Po uničujočem potresu, ki je pred petimi leti vzel 222.000 haitijskih življenj, so se bivanjske razmere v zahodnem delu otoka Hispaniola, ki si ga Haiti deli z Dominikansko republiko, še bolj zaostrile. V potresu – število žrtev je bilo tako visoko predvsem zaradi skoraj neverjetne prenaseljenosti prestolnice, ki je dejansko eno samo veliko barakarsko naselje – je bilo uničenih 250.000 hiš. Že pred potresom je bilo na Haitiju okoli 300.000 stanovanjskih enot premalo. Brez domov je ostalo skoraj petnajst odstotkov haitijskega prebivalstva. Brezposelnost je skoraj 50-odstotna, še posebej med mladimi, ki predstavljajo veliko večino prebivalstva. Mimogrede: Port au Prince ima danes štirikrat več prebivalcev kot pred petindvajsetimi leti. Število prebivalcev, ki živijo v urbanem okolju, se je v tem obdobju povzpelo z 20 na 48 odstotkov.

»Nobenih služb ni. Nobenih. Morda lahko sem ter tja v našem naselju pomagam pri zidanju ali prevozu. To je vse. Živimo od pomoči sorodnikov, ki so pred leti emigrirali v Združene države. To je življenje v 'haitijskem' slogu. Živimo v sobi, ki je last nekih drugih Haitijcev, ki so zdaj v Ameriki. Vedo, da smo tu in nam zaenkrat ne delajo težav,« je na strehi sluma Chris Roi, kjer je skupaj z ženo obešal perilo, povedal 38-letni Valmunt. Med potresom je imel srečo. V njegovi ožji družini ni bilo žrtev. Tudi hiša, bolj betonsko-aluminijasti konstrukt, kjer Valmunt, ki zaključuje študij tehnologije, živi skupaj z ženo in dvema otrokoma, ni bila resno poškodovana. Povsod naokoli je bilo drugače. Posledice so dobro vidne tudi po petih letih. 

Na strehah sluma, ki se razteza, do kamor seže pogled, živijo tisti, ki si ne morejo privoščiti niti bivanja v barakah, kjer tako ali tako ni ne vode ne elektrike. Ljudje živijo v šotorih ali na prostem. Gneča je nepopisna. Hrup neznosen. Med cesto, ki slum deli na dva dela in na kateri je promet dobesedno »zamrznjen«, se nahaja nekaj, kar spominja na rečno korito. A po koritu ne teče reka, temveč gosta črna kanalizacijska voda, ki ustvarja okljuke okoli piramid smeti, po katerih se veselo pasejo dobro gojeni prašiči in podijo psi. Med njimi nekaj otrok brska za čimer koli, kar bi lahko omogočilo preživetje. Osnovnih virov preživetja je malo. Nekaj takega kot jutri oziroma prihodnost na Haitiju ne obstaja. Obstaja le danes. Boj za danes. Haiti je socialna atomska bomba, ki jo bo slej ko prej razneslo.

Na pragu izrednih razmer

V petek popoldan je bilo v središču opustošene haitijske prestolnice v spopadih med protestniki proti predsedniku Martellyju ali Sweet Mickyju in pripadniki modrih čelad – lokalna policija je popolnoma nemočna, vlogo (neobstoječe) haitijske vojske pa opravljajo domača in tuja zasebna varnostna podjetja – že mogoče videti podobe tistega, kar morda prihaja. Streljanje in kričanje je bilo mogoče slišati še v poznih nočnih urah. V mestu so vladale izredne razmere. Politična agenda protestov je globoko v ozadju velikanske socialne drame, ki jo lahko marsikdo zlorabi za dosego svojih ciljev. Znotraj in zunaj države, tega poizkusnega poligona vseh »napak« zahodne civilizacije.

Vir: Delo