Ljubljana, "ena redkih prestolnic na svetu, kjer je še mogoče piti vodo iz pipe"

(Foto - splet)4. januar 2015 - V Mestnem muzeju Ljubljana bodo letos posebno pozornost namenili vodi. Sredi leta bodo odprli razstavo, na kateri bodo ta naravni element obravnavali celostno.

Z razstavo pa bodo, kot je povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) Blaž Peršin, tudi napovedali Ljubljano, zeleno prestolnico Evrope 2016.

Projekt Voda je v letih 2015/16 osrednji projekt MGML-ja s področja dediščine in je vpet v širšo mrežo dolgoročnih projektov in stalnih partnerstev. Z njim želijo predvsem predstaviti muzejske zbirke iz depojev, ki jih javnost še ni videla, in ozaveščati o pomenu vode v preteklosti in sedanjosti ter ohranjanja vode za prihodnost.

Pomen vode skozi štiri zgodbe

Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana bo skozi štiri zgodbe predstavila pomen vode za preživetje, njen pomen v mitologiji, pomen v naravnem vodnem krogu in pomen vode v ekologiji. Prve tri teme bodo gradile zgodbo na muzejskih predmetih, četrta pa na interaktivnem eksperimentalnem elementu, ki bo namenjen predvsem izkustvenim delavnicam za otroke.

Med drugim bo po Peršinovih besedah pripovedovala o zgodovini Ljubljane kot mesta treh rek, kar simbolizira Robbov vodnjak. Original danes hranijo v Narodni galeriji, na njegovem prvotnem mestu pred ljubljansko Mestno hišo pa ga nadomešča kopija.

Govorila bo tudi o reki Ljubljanici, ki teče skozi mesto in ki je bila skozi vso zgodovino kar najtesneje povezana z njim. O pomenu reke navsezadnje, kot poudarja Peršin, priča tudi svetovna izdaja revije National Geographic, posvečena Ljubljanici in zakladom, ki jih je reka varovala od prazgodovine do srednjega veka. Ljubljanico bodo na razstavi predstavili tudi kot nekdaj pomembno transportno pot, njena nabrežja in mostove pa kot prostore preživljanja prostega časa in družabnega življenja.

Razstava pa bo pripovedovala tudi o vodi kot o enem tistih elementov, ki ne bi smel biti podvržen privatizaciji, in o vodi kot neukrotljivem naravnem elementu, ki povzroča katastrofe, kot so žled ali poplave, ki smo jim bili priča v zadnjih letih.

Simbol prihodnosti

Voda je, kot pravi Peršin, ne kot danes nafta, simbol prihodnosti, zato želijo z razstavo lokalno komponento vode umestiti v širši, regionalni, pa tudi svetovni kontekst.

Del projekta bo potekal v javnem prostoru in tako omogočil širjenje dediščinskih vsebin tudi med naključnimi obiskovalci in prebivalci Ljubljane. Izpostavili bodo štiri vsebinske sklope: vodnjake, pitnike, mostove in nabrežja Ljubljanice. Zgodbe o posameznih temah, predmetih, situacijah bodo zbrane iz arhivskega in muzejskega gradiva ter dostopne prek interaktivne mobilne aplikacije in na spletu.

V projektu med drugim sodelujejo s podjetjem Vodovod-Kanalizacija, ki je že postavilo nekaj pitnikov po mestu, trenutno jih je okoli 15, njihovo število pa se bo v sklopu projekta še povečalo. Kot poudarja Peršin, je ljubljanska voda znana kot ena najbolj čistih pitnih voda v obsegu do 500 kilometrov, Ljubljana pa kot ena redkih svetovnih prestolnic, kjer je še mogoče piti vodo iz pipe. S postavitvijo pitnikov tako želijo Ljubljančanom kot tudi turistom omogočiti, da se odžejajo z njo.

Načrtujejo tudi posebno polnitev vode v steklenice, ki jo bodo poimenovali Muzejska voda, voda za prihodnost. Z njo želijo, kot poudarja Peršin, na simboličen način pokazati, da v nasprotju z drugimi muzeji, ki večinoma hranijo predmete iz preteklosti za prihodnost, hranijo pitno vodo iz sedanjosti za prihodnost.

V sklopu projekta bodo denimo tudi pozvali gostince, naj namesto ustekleničene vode strežejo vodo iz pipe in tako pokažejo, da je Ljubljana tudi mesto vode.

V projektu bo s svojo umetniško instalacijo na temo vode sodeloval tudi umetnik Matej Andraž Vogrinčič.

Razstavo bodo v Mestnem muzeju Ljubljana odprli konec junija in bo na ogled do junija 2016. Nadomestila bo razstavo Emona - mesto v imperiju, ki bo na ogled še do maja.

Kot poudarja Peršin, želijo z razstavami, kot je bila Kolo, 5200 let, kot je Emona - mesto v imperiju in kot bo razstava na temo vode, izpostaviti predmete iz zbirk muzeja in obenem dopolnjevati stalno postavitev.

Muzej mora k ljudem, na ulice

Poleg tega se povezujejo z različnimi službami v mestu in sledijo viziji, ki jo v danem trenutku zasleduje mesto. V odpiranju muzeja v prostor Peršin vidi dodatno vrednost in vzpostavljanje novih povezovalnih možnosti. Obenem tako krepijo vlogo družbene odgovornosti muzeja v kreiranju ekološkega razvoja urbane strukture mesta.

Kot pravi, muzej ne sme le čakati na zamisli od zunaj, ampak mora tudi sam soustvarjati vzdušje, injicirati ideje v svojo okolico. Takšen način delovanja, kot ugotavljajo v Mestnem muzeju Ljubljana, privede tudi do povečanja števila obiskovalcev, kar se je pokazalo že ob lanski počastitvi 2.000-letnice gradnje rimskega mesta Emona. Ko so ljudje videli dogajanje na ulicah, je to njihovo radovednost vzbudilo do te mere, da so si šli ogledat še razstavo v muzej.

Vir: RTV SLO