Milenijski razvojni cilji Millennium Development Goals

31. december 2015 - Pred sedemdesetimi leti je iz pepela druge svetovne vojne nastala Organizacija združenih narodov (OZN). Sedem desetletij pozneje so se države v Parizu združile in soočile z novo grožnjo - grožnjo življenju, kot ga poznamo, zaradi hitro segrevajočega se planeta.

Vlade so ustvarile novo ero globalnega sodelovanja na področju podnebnih sprememb, ki predstavljajo enega izmed najbolj zapletenih izzivov, s katerimi se sooča človeštvo. S tem so vlade pomembno podprle našo poslanstvo, ki izhaja iz Ustanovne listine OZN in nam podaja mandat, da »obvarujemo bodoče rodove«.

Pariški sporazum je zmaga ljudi, okolja in multilateralizma. Predstavlja ene vrste zdravstveno zavarovanje za planet. Prvič v zgodovini so se vse svetovne države zavezale, da bodo zmanjšale emisije toplogrednih plinov, krepile odpornost na podnebne spremembe ter delovale mednarodno in lokalno pri njihovem preprečevanju.

Države so se strinjale, da če želimo zmanjšati tveganje podnebnih sprememb, mora skupno dobro prevladati nad nacionalnimi interesi. Na takšen način bi se morale politike redno oblikovati.

Zmaga v Parizu zaključuje izjemno leto. Od sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč do akcijske agende v Adis Abebi o financiranju za razvoj in od zgodovinskega vrha o trajnostnem razvoju v New Yorku do konference o podnebnih spremembah v Parizu; vse našteto priča o izjemnem letu 2015, v katerem je OZN dokazala svojo sposobnost, da vnaša upanje in celi rane sveta.

Od svojih prvih dni kot generalni sekretar sem podnebne spremembe oznanjal kot največji izziv našega časa. Iz tega razloga so prednostna naloga mojega mandata. S skoraj vsakim svetovnim voditeljem sem se pogovarjal, kako resna grožnja so podnebne spremembe naši ekonomiji, varnosti in preživetju. Obiskal sem vse celine in se srečal s skupnostmi, ki najbolj občutijo posledice podnebnih sprememb. Trpljenje me je ganilo, vendar sem bil hkrati navdušen nad rešitvami, ki bodo naš svet naredile bolj varen in uspešen.

Sodeloval sem pri vseh podnebnih konferencah OZN. Sklical sem tri podnebne vrhe, s katerimi smo mobilizirali politično voljo in spodbudili inovativne ukrepe vlad, podjetij in civilne družbe. Pariška akcijska agenda skupaj z zavezami, ki so bile sprejete na lanskem podnebnem vrhu, dokazuje, da imamo ustrezen odgovor na naš izziv.

Kar je bilo nekoč nepredstavljivo, je sedaj neustavljivo. Zasebni sektor že vlaga v prihodnost nizkih emisij. Rešitve so vse bolj dostopne in uporabne, hkrati pa jih še veliko več prihaja; še posebej po uspehu v Parizu.

Pariški sporazum je rešil vsa ključna vprašanja, na katera sem opozarjal. Sedaj imajo trgi jasen signal, da povečajo naložbe, ki bodo privedle do nizkih emisij in razvoja, ki je odporen na podnebne spremembe.

Vse države so se dogovorile, da si bodo prizadevale omejiti globalno segrevanje precej pod 2 stopinji Celzija; glede na izjemno tveganje si bodo prizadevale segrevanje omejiti na maksimalno 1,5 stopinje Celzija. To je še posebej pomembno za Afriko, male otoške države v razvoju in najmanj razvite države.

V Parizu so se države dogovorile o skupnem dolgoročnem cilju, da v drugi polovici tega stoletja v najkrajšem možnem času pridemo do ničelnih svetovnih emisij toplogrednih plinov. Sto oseminosemdeset držav je že predložilo svoje predvidene nacionalne ukrepe, ki prikazujejo, kaj so države pripravljene narediti za zmanjšanje emisij in izgradnjo odpornosti na podnebne spremembe.

Ti nacionalni cilji so krivuljo emisij že močno obrnili navzdol. Kljub temu trenutne projekcije kažejo dvig svetovne temperature za 3 stopinje Celzija, kar je nesprejemljivo tveganje. Iz tega razloga so se države v Parizu zavezale, da bodo vsakih pet let ovrednotile svoje nacionalne podnebne načrte, kar se bo začelo leta 2018. To bo omogočilo, da bodo svoje načrte lahko prilagajale glede na odkritja in priporočila znanosti.

Pariški sporazum tudi zagotavlja ustrezno in uravnoteženo prilagajanje na podnebne spremembe ter podporo za ublažitev posledic podnebnih sprememb v državah v razvoju – še posebej v najbolj revnih in ranljivih. To bo pripomoglo povečati svetovna prizadevanja za odpravo in zmanjšanje izgub ter škode zaradi podnebnih sprememb.

Vlade so se strinjale, da potrebujemo zavezujoča, robustna in pregledna pravila, s katerimi se bo zagotovilo, da bodo vse države dejansko storile, kar so obljubile. Razvite države so se zavezale, da bodo zagotovile finančna sredstva, povečale tehnološko podporo in krepile zmogljivosti manj razvitih držav. Države v razvoju so se zavezale prevzeti večjo odgovornost pri preprečevanju podnebnih sprememb, vendar v skladu z njihovimi zmožnostmi.

Vsekakor gre za zgodovinski dosežek, pri čemer ne smem pozabiti na zasluge zasebnega sektorja in civilne družbe. Oboji so prispevali svoj del k uspešnemu dogovoru. Izkazujem spoštovanje do njihovega izjemnega podnebnega aktivizma.

Sedaj ko smo dosegli pariški sporazum, se morajo naše misli takoj preusmeriti v njegovo izvajanje. S tem ko naslavljamo podnebne spremembe, uresničujemo agendo za trajnostni razvoj do leta 2030. Pariški sporazum bo pozitivno vplival na vse cilje trajnostnega razvoja. Pripravljeni smo za vstop v novo obdobje priložnosti.

Medtem ko se bodo vlade, podjetja in civilna družba aktivno lotili boja proti podnebnim spremembam in uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja, bodo Združeni narodi pomagali svojim državam članicam na vsakem koraku. Za prvi korak izvajanja pariškega sporazuma bom sklical slovesni podpis sporazuma na visoki ravni, kot to predvidevata sporazum in konvencija. Dogodek bo potekal 22. aprila 2016 v New Yorku.

Povabil bom svetovne voditelje, da se ohrani zagon razpleta v Parizu oziroma se še poveča. Samo s skupnimi močmi lahko dosežemo naše skupne cilje in odpravimo revščino, krepimo mir ter zagotovimo dostojno življenje in priložnosti za vse.