Dogovor o tem, da dogovor sledi

Vrh EU (Foto - EPA)30. oktober 2009 - Voditelji držav in vlad članic EU so v Bruslju po enournih dvostranskih pogovorih švedskega predsedstva EU s posameznimi članicami dosegli dogovor o podnebnem financiranju, poroča BBC. Za zmanjševanje podnebnih sprememb bi na letni ravni potrebovali 100 milijard evrov, Unija bi posameznim državnim projektom letno zagotovila med 22 in 50 miljard evrov.

Kot je na novinarski konferenci po zaključku oktobrskega vrha EU dejal predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt, so se voditelji dogovorili, da se bodo o notranji delitvi bremen dogovorili po decembrski globalni podnebni konferenci v Koebenhavnu, kjer naj bi svetovne države oblikovale nov globalni režim za boj proti podnebnim spremembam.

Obenem so se odločili za imenovanje posebne delovne skupine, ki bo oblikovala mehanizem za notranjo razdelitev bremen, pri tem pa bo upoštevala sposobnost plačevanja manj razvitih članic unije. S tem so kot kaže pomirili deveterico držav članic iz Srednje in Vzhodne Evrope, med njimi Slovenijo, ki se je zavzemala za notranjo solidarnost na tem področju in upoštevanje kriterija sposobnosti plačevanja. Najbolj glasna je bila največja med njimi Poljska.

Vrh EU je potrdil tudi ocene Evropske komisije, da bi države v razvoju za boj proti podnebnim spremembam in blaženje njihovih posledic do leta 2020 potrebovale okoli 100 milijard evrov letno. Večino bi morale prispevati same oziroma iz razširjenega globalnega trga ogljika. Del pa bi odpadel na mednarodno finančno pomoč.

Finančna pomoč, ki bi jo prispevale vse države z izjemo najmanj razvitih, naj bi po izračunih Evropske komisije znašala od 22 do 50 milijard evrov letno do leta 2020, EU pa je pripravljena v tem primeru nase prevzeti pravičen delež znotraj skupine razvitih držav in v kontekstu zavez njenih industrializiranih partneric.

Komisija je poleg tega predlagala, da bi bilo treba v primeru dogovora v Koebenhavnu pomoč državam v razvoju v obliki neke vrste are nameniti že v letih 2010-2012 in ne šele v obdobju 2013-2020, ki ga bo pokrival dogovor. Komisija ocenjuje, da bi obseg mednarodne pomoči v tem obdobju moral znašati med pet in sedem milijard evrov.

Vrh EU je danes po navedbah Reinfeldta to potrdil, a obenem sklenil, da bo sodelovanje pri tej hitri pomoči prostovoljno, s čimer je pomiril manj razvite članice EU, ki niso želele, da bi bilo sodelovanje pri tej pomoči obvezno.

Reinfeldt je sicer pojasnil, da so si to lahko privoščili, ker že obstaja jasno izražen interes med nekaterimi članicami po prispevanju, zaradi česar bo pomoči po njegovem dovolj. Je pa zatrdil, da je prav ta hitra pomoč zelo pomemben signal solidarnosti državam v razvoju.

Tako Reinfeldt kot predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta prepričana, da ima EU sedaj skupaj z ostalimi sklepi vrha na temo podnebnih sprememb močan pogajalski položaj za Koebenhavn, ki ostale države spodbuja k ukrepanju. Barroso je zatrdil, da je unija naredila svoje in da je bilo to nujno za verodostojnost in vodstveno vlogo EU.

Pri tem je Barroso zatrdil, da ponudbe unije niso bianco ček, ampak EU potrebuje tudi ukrepanje drugih partneric. Barroso je prepričan, da smo ključnem trenutku za uspeh koebenhavnske konference in da je lahko ta ob prizadevanjih unije uspeh.

Vir: STA in Delo