Do leta 2020 naj bi stroški za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe narasli na 100 milijard evrov

Pripadniki Greenpeacea so na Sagrado Familio obesili napis: Resite podnebje. (Foto - Reuters)2. november 2009 - Do leta 2020 naj bi stroški za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v državah v razvoju narasli na okrog 100 milijard evrov, je po zaključku plenarnega zasedanja prvega dne zasedanja ad hoc delovnih skupin Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in Kjotskega protokola v Barceloni pojasnil švedski minister za okolje Andreas Carlgren.

Carlgren je na novinarski konferenci po zaključku plenarnega zasedanja povedal, da bi morali poleg tega v letih od 2010 do 2012 zagotoviti v te namene med pet in sedem milijard evrov. Na vprašanje, kolikšen del to pomeni za posamezne države, je pojasnil, da te številke pomenijo izziv ostalim državam, da konkretizirajo zneske o potrebnih finančnih sredstvih.

Poudaril je, da je zelo pomembno, da se vse države članice zavežejo ambicioznim ciljem, tudi tiste, ki niso pogodbenice Kjotskega protokola, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor. Ob tem je dodal, da ima EU pričakovanja od vseh držav, tudi od ZDA. Ključno je namreč, da se bodoči sporazum nadgradi nad zavezami Kjotskega protokola. Omenil je še, da glede presežkov dodeljenih enot emisijskih izpustov, EU ne more sprejeti načina razpolaganja z njimi, vendar pa se bo o tej temi še razpravljalo.

Predstavniki ZDA so na svoji novinarski konferenci poudarili, da je v Koebenhavnu potrebno skleniti globalni sporazum. Najrazvitejše države morajo sprejeti zaveze k zmanjšanju emisij, naloga najrevnejših držav pa je zgolj v oblikovanju nacionalnih strategij, pri čemer jim bodo pomagale razvite države. Pomembno pa je, da vse države stojijo za svojimi dejanji.

Izpostavili so tudi pozitivnost njihovega predloga o ustanovitvi novega sklada za financiranje. Za pogajanja v Barceloni si želijo, da bi se skoncentrirala na pogajalski tekst, s konkretnimi odločitvami glede opcij.

Na očitke, da še niso objavili svojih številk, so odgovorili, da poskušajo delati skupaj s kongresom. Pri Kjotskem protokolu so namreč šli po drugi poti in na koncu odločitev v kongresu ni bila sprejeta. Tokrat vidijo pot do cilja v tesnem sodelovanju s kongresom, da bodo na koncu dogovori potrjeni in bodo tudi ZDA zavezane k uresničevanju ciljev.

Zasedanje v Barceloni je zadnje pred zasedanjem v Koebenhavnu decembra letos. Kot so sporočili z okoljskega ministrstva, bo zasedanje nadaljevanje pogajanj, ki so potekala med 28. septembrom in 9. oktobrom v tajskem Bangkoku. Gre za zadnjo etapo zasedanj pred Koebenhavnom, kjer naj bi se s sprejetjem celovitega globalnega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam po letu 2012 končal dvoletni pogajalski proces, ki se je začel s sklepom Konference pogodbenic decembra 2007.

Slovenija z drugimi državami članicami EU deli stališče, da mora biti v Koebenhavnu sprejet ambiciozen globalni dogovor za nadaljnje ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam, ki bo omejil dvig povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija. Ta dogovor mora temeljiti na načelu skupne, vendar raznolike odgovornosti ter upoštevati pravico vsake države do trajnostnega razvoja.

Glavni cilj zasedanja v Barceloni bo nadaljevanje konkretnih pogajanj, osredotočenje na odprta vprašanja in večji napredek pri oblikovanju bolj obvladljivega, krajšega in primerno strukturiranega besedila, usmerjenega v sprejem globalnega sporazuma decembra v Koebenhavnu.

Vir: STA in Dnevnik