Po letu 2015 bo že prepozno; v Köbenhavnu je mogoče zaslutiti "milimetrske premike"

Danski policisti niti v nedeljo niso dovolili presenecenja in so z gumijevkami po hrbtih protestnikov jasno povedali, da razbijanja izlozbenih oken ne razumejo kot ustrezen boj proti podnebnim spremembam. (Foto - Reuters)14. december 2009 - "Hočemo vas spomniti, da je po pohodu na Berlin padel zid. Ko so korakali v Cape Townu, se je zrušil apartheid. Prišli so v Köbenhavn in dosegli bomo pravi sporazum," je v soboto v podnebni prestolnici sveta dejal Desmond Tutu, Nobelov nagrajenec za mir, medtem ko so protestniki za nekaj časa prevzeli mesto.

Glasno sporočilo iz ulice

Države v razvoju nazaj za pogajalsko mizo

Slika je simbolicna.14. december 2009 - Pogajanja na podnebni konferenci ZN v Københavnu so začasno odložili, potem ko so države v razvoju umaknile svoje sodelovanje. Kljub temu se nadaljujejo neuradni pogovori, uradni del pa se bo predvidoma znova začel popoldne. Po petih urah pa so se države v razvoju vrnile na pogajanja.

Države v razvoju so namreč z zahtevami, da bogate države povečajo svoje obljube o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, blokirale podnebno konferenco v Københavnu. Predstavniki držav v razvoju na srečanju, na katerem sicer sodeluje 192 držav z vsega sveta, nočejo sodelovati, dokler to vprašanje ne bo rešeno.

Slovenija za podnebno pomoč osem milijonov evrov

Nicolas Sarkozy in Borut Pahor (Foto - Delo)11. december 2009 - Voditelji Evropske unije, med njimi slovenski premier Borut Pahor, so zaključili drugi dan zasedanja, na katerem so razpravljali o višini skupnega prispevka za pomoč državam v razvoju pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Po navedbah diplomatskih virov so sklenili, da bo EU za hitro pomoč državam v razvoju tako namenila 7,2 milijarde evrov.

Prispevek je sicer višji od prvotnega predloga švedskega predsedstva EU in celo več od ocen Evropske komisije. »Skupna številka je 2,4 milijarde dolarjev na leto,« je ob tem povedal švedski premier Fredrik Reinfeldt in dodal, da je k vsoti s prostovoljnimi prispevki prispevala vsaka država članica.

Pogajalci iz 194 držav na konferenci v Koebenhavnu so dobili prvi uradni predlog končnega dogovora

Na konferenci v Koebenhavnu so pogajalci dobili prvo besedilo koncnega dogovora, ki se bo v prihodnjih dneh gotovo spreminjalo. (Foto - Reuters)11. december 2009 - Pred pogajalci iz 194 držav na podnebni konferenci v Koebenhavnu se je danes znašel prvi uradni predlog besedila končnega dogovora. Največja delovna skupina konference je med drugim v besedilo vključila določilo o dvigu globalne temperature glede na predindustrijsko dobo za bodisi 1,5 bodisi dve stopnji Celzija.

Besedilo skuša povzeti glavne pomisleke različnih skupin držav na konferenci - razvitih, hitro rastočih velikih držav v razvoju in tistih držav v razvoju, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo. Obenem predstavlja povzetek glavnih odprtih točk v pogajalskem besedilu bodočega pravno zavezujočega globalnega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam, ki obsega blizu 200 strani.

Dvomljivci so v večini

Evropejci se strinjajo glede skodljivih vplivov, ki jih imajo podnebne spremembe za svet. (Foto - EPA)9. december 2009 - Medtem ko se je v Københavnu začel svetovni vrh o podnebju in se vrstijo razprave o tem, da bo vsaka druga vrsta nemara izumrla, da bodo milijoni ljudi postali brezdomci in cele države potonile v morje, se je svetovno mnenje zavedelo katastrofalnih posledic in nujnosti ukrepanja - in vendar javnomnenjske raziskave kažejo, da si večina ljudi še vedno zatiska oči glede resnosti razmer. Evropejcem je na splošno več mar za podnebne spremembe kakor Američanom: od štirih prebivalcev ZDA kar trije zanikajo vznemirljivo dogajanje v okolju in samo 27 odstotkov jih v spreminjajočem se podnebju opaža »veliko grožnjo«.

Syndicate content