Pravljica Na'Zyia - materinska ljubezen (ožji izbor)

Urška Šantej

NA’ZYIA (MATERINSKA LJUBEZEN)

Daleč stran od naših krajev, na velikem otoku imenovanem Afrika, je prebivala deklica z imenom Na'Zyia. Ona in vsi otroci s tega otoka so bili drugačni od ostalih. Njihova koža je bila čokoladne barve, njihova telesca drobcena in iz oči jim ni sijal žar veselja kakor ostalim otrokom. Ko so se zjutraj prebudili v nov dan, jih niso pričakale mize, obložene z obilnim zajtrkom, imeli niso niti kosa kruha... Njihova edina skrb ni bila, kakšno igračko naj si zberejo v trgovini, ampak kako bodo zaslužili za hrano, da se bodo naslednje jutro zopet lahko zbudili in ugledali sončne žarke. Edino veselje tem otrokom in Na'Zyii so bile njihove mame. Vsak dan so jih, kljub vsem težavam, objele, se jim nasmehnile in jim ob večerih povedale lepo pravljico, zaradi katere so lahko lažje zaspali. Na'Zyina mama je bila pravi zaklad. Čeprav ni imela denarja, da bi hčerki kupila darilo za rojstni dan, je iz krpic in trave sestavila prelepo punčko, s katero je razveselila svojo deklico. Vsak prost trenutek sta izkoristili druga za drugo in si razveseljevali črne dneve, saj je bilo to edino kar sta imeli. Naenkrat pa je bilo lepih trenutkov za našo deklico konec. Njena mama se ob jutru, ki je bilo tako kot vsako poprej, ni zbudila... Niso je predramili ne sončni žarki in ne klici obupane hčerkice. Njene oči so ostale zaprte za vedno in od tistega jutra naprej za Na'Zyio noben trenutek ni bil več srečen. Ves čas je razmišljala o trenutkih, ki jih je delila z mamo. Odraščala je ob spominih, ki so bili edino, kar ji je ostalo. Starejša kot je bila, več otrok je spoznala, ki so doživeli isto usodo kot ona. Prehitro so izgubili svoj zaklad. Predobro je poznala bolečino ob izgubi in zato se je odločila, da nekaj ukrene. Delala je od jutra do večera, zbirala prostovoljce, se žrtvovala in končno ji je uspelo: zgradila je hišo, v kateri je bit prostor za vse otroke, ki so ostali sami. Nudila jim je dom, hrano in najpomembnejše: materinsko ljubezen. Postala jim je druga mama, bila jim je vzor, prav tako kot je bila njej nekaj let prej njena mama. Vsi so jo imeli radi in so ji bili hvaležni za njeno toplino. Na'Zyina hiša še vedno stoji in njeno delo nadaljujejo otroci, ki so bili deležni njene dobrosrčnosti, njihova družina pa raste in raste...